Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


19.08.2011, 14:49

Izgubljene iluzije

Dramatičen zdrs tečajev na svetovnih borzah se po 14 dneh še ni umiril.

Najbrž se marsikdo še sprašuje kaj se pravzaprav dogaja. Padanje tečajev je namreč tako hitro in agresivno, kot ga nismo videli že vse od propada banke Lehman Brothers jeseni 2008. Najpomembnejši svetovni borzni indeksi so v vsega 14 dneh zdrsnili na nivoje iz novembra 2009. Praktično čez noč so vlagatelji torej izgubili vse, kar so počasi gradili v zadnjem letu in pol. In točno to nevarnost smo imeli v mislih v naših tedenskih poročilih letošnjo pomlad, ko smo opozarjali na precenjenost delnic in prevelik optimizem vlagateljev. Kaj je torej šlo narobe?

Razlog je zelo preprost in ga na tem mestu ponavljamo neprestano že do onemoglosti. Niti ena od strukturnih težav zaradi katerih smo leta 2008 vstopili v veliko finančno krizo ni ustrezno rešena. Gniloba v bančnem sistemu je bila zgolj pometena pod preprogo in le vprašanje časa je (bilo), kdaj bo ponovno udarila na plan. Še huje, neodgovorno in klientelistično upravljanje s krizo s strani sedanje generacije politikov, finančnih ministrov in šefov centralnih bank, je velik del zasebnih dolgov prevalilo na pleča davkoplačevalcev. Ti so sedaj dolžni prenašati varčevalne ukrepe zato, da bodo rešene uprave in upniki velikih bank, ki so večji del godlje tudi zakuhali. Če smo leta 2008 govorili o krizi zasebnega bančnega sistema, moramo danes zaradi napačnih ukrepov govoriti o krizi prezadolženih držav, torej javnega sektorja. Tu pa seveda zapitek plačajo davkoplačevalci in kot kažejo zadnji dogodki, imajo ti počasi vsega dovolj.

Izbruh nasilja v Veliki Britaniji bi sicer težko označili kot protest davkoplačevalcev, saj je šlo bolj za razbijanje zdolgočasenih mladoletnikov. Da pa je vendarle nekaj narobe s sistemom kaže dejstvo, da se za te še niti polnoletne osebe nenadoma strogo zahteva večletne zaporne kazni, ker so ukradli steklenico vina in jo zalučali v sosednjo izložbo medtem, ko bodo vse goljufive prakse bankirjev šle očitno nekaznovano mimo. Ali je res potreba strožje kaznovati storilce nekaj deset milijonov EUR škode v Londonu, kot pa krivce za stotine milijard izgubljenega svetovnega premoženja, da delovnih mest niti ne omenjamo, ki so izginila zaradi finančnih malverzacij. Kdaj bodo politiki (ali pa morda državljani) zahtevali enako hitre sodne procese in v primeru dokazane krivde še ostre zaporne kazni tudi za direktorje Goldman Sachsa, Bank of Americe ali, če hočete, nekdanje uprave največje slovenske banke. Za te institucije je očitno zmeraj dovolj denarja za razna davkoplačevalska reševanja tiste, ki so zaradi krize ostali brez služb in so zato slabe volje pa bi kar strpali v zapore. To se ne bo dobro končalo.

Še nekoga moramo omeniti v tem kontekstu. Objava ameriškega BDP pred dobrim tednom dni ter nemškega ta teden, kažejo, da so se največja gospodarstva razvitega dela sveta popolnoma ustavila. Rast je upadla pod en odstotek in vprašanje je, ali nismo tehnično gledano pravzaprav že spet v recesiji. Na kratko povedano: celotna gospodarska rast v zadnjem letu dni in pol je bila iluzija ustvarjena z neodgovornimi politikami reševanja bank, izigravanja računovodskih standardov, državnega stimuliranja potrošnje in laganja. Kri, ki danes teče na svetovnih borzah je zgolj rezultat tega. In kaj bomo sedaj storili g. Bernanke? Quantitative easing 2, ki ga je šef ameriških »Zveznih rezerv« avgusta lani napovedoval kot nujen ukrep za spodbudo gospodarski rasti se je po letu dni očitno izkazal za popoln fiasko. Razen špekulativnega dviga cen hrane, nafte in drugih surovin (in torej razširjanja revščine po svetu), kakih dolgoročnih pozitivnih posledic ni na vidiku. In tudi to je bilo mogoče predvideti in tudi to smo napovedali prav na tem mestu. In ne bi nas čudilo, če ekipa na čelu najpomembnejše centralne banke sveta že snuje nove podobne ukrepe pod šifro »Quantitative easing 3«. Ali veste kakšna je definicija norosti po Einsteinu: ponavljati eno in isto stvar in vsakokrat pričakovat drugačen rezultat.

Dejstvo je, da je svet zašel v globoko krizo vodenja. Skorumpirana politična elita v sodelovanju s pokvarjenimi nosilci finančnega sistema skuša na vsak način obdržati vajeti v svojih rokah. Nihče ne želi sprejeti realnosti, ker ta nikomur ni všeč, zato pa tonemo vse globlje. Edini izhod iz te, zdaj že štiri leta trajajoče krize je skozi recesijo. Recesijo, ki bo očistila breme prekomernih dolgov ter vzpostavila nove temelje dolgoročne blaginje. Bodo v tej recesiji žrtve? Zagotovo bodo. Med vodilno elito je vse preveč politikov, ki znajo biti politiki samo v dobrih časih, razmetavati denar drugih in si deliti stolčke, v težkih časih pa otrpnejo in se poslužijo demagogije in iskanja zunanjega sovražnika. Ne potrebujemo politikov, potrebujemo državnike. To so ljudje, ki znajo narod pripraviti na odrekanje in sprejemanje težkih odločitev, pri čemer sami sebe postavijo kot zgled. Takih ljudi nam v teh časih dramatično primanjkuje.

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.