Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


25.08.2011, 13:46

Kje začeti?

Borzni trg so se ta teden malce stabilizirali, panika je potihnila in prepustila oder kupcem delnic.

Večina objavljenih makroekonomskih podatkov je bilo sicer slabih in kažejo dejansko na povratek recesije. Tako ameriški Philadelphia FED proizvodni indeks kot nemški indeks zaupanja ZEW sta bila globoko v negativnem območju, ki nakazuje krčenje gospodarske aktivnosti in padec zaupanja potrošnikov. A močan padec trgov v zadnjih treh tednih je te slabe novice očitno že vštel v tečaje delnic tako, da dodatna škoda tokrat ni bila povzročena. Ravno nasprotno, globoko »oversold« situacija je naposled vendarle vplivala na bolj pozitiven zaključek tedna. Ker je sedaj že jasno, da se rast globalne ekonomije pospešeno upočasnjuje, so vse oči ponovno uprte v akterje svetovne monetarne in fiskalne politike od katerih se pričakuje ukrepanje. Vprašanje je le kako naj ukrepajo. Borzni vlagatelji bi seveda radi videli predvsem ukrepe, ki bi vplivali čim prej in popravili vrednosti borznih indeksov. V to kategorijo sodijo predvsem razne davčne spodbude gospodarstvu in potrošnji, stimulacije za nakupe določenih dobrin, nizke obrestne mere ipd…

A težave so tokrat drugačne narave. Gre za previsoko breme dolgov, zgornji ukrepi pa teh simptomov ne odpravljajo. Pravi strukturni ukrepi, ki bi odpravili vzroke za nastanek krize so torej drugačni. Na kratek rok ne bi imeli pozitivnega učinka niti na borze niti na gospodarsko rast, zato jih nihče ne želi izvesti. Naši redni bralci vedo, da smo pogosto kritični do »gasilskih« ukrepov sedanjih političnih elit, zato bomo tokrat konstruktivni in bomo navedli tiste ukrepe, za katere menimo, da lahko dolgoročno pomagajo, da se izvlečemo iz brezna:

  • takojšnja ponovna vzpostavitev poštenih računovodskih standardov v bančnem sektorju, predvsem tisti del, ki se nanaša na tržno vrednotenje naložb – to bi imelo za posledico kapitalsko neustreznost velikega števila bank, dolžnost države pa bi bila le zavarovanje depozitov državljanov do tiste višine, ki je predvidena z zakonom;
  • stroga zakonska omejitev finančnega vzvoda bank ter striktna ločitev investicijskega od depozitarnega bančništva, brez možnosti olajšav pri kapitalski ustreznosti s pomočjo fantomskih bonitetnih ratingov ali podobnih finančnih inovacij, ki zgolj povečujejo navzkrižno soodvisnost in posledično tveganost bančnega sistema;
  • vpis omejitve zadolževanja v ustave posameznih držav (z izjemo obrambe države pred zunanjim agresorjem) – na ta način bi politikom preprečili kupovanje glasov z obljubami o pravicah, ki jih nato ni mogoče uresničiti brez ogrožanja finančne stabilnosti države (v Evropi so v zadnjih dneh dejansko narejeni prvi koraki v to smer!);
  • znižanje davkov in administracijskih stroškov ter poenostavitev davčne zakonodaje, predvsem pa uvedba principa, da davek pa čeprav minimalen znesek, plačujejo vsi, tudi tisti z najnižjimi dohodki (nobenih splošnih olajšav torej) – morda se sliši grobo ampak to je edini način, da ljudje dobijo občutek, da storitve države nekaj stanejo in niso zastonj, podobno bi veljalo razmisliti tudi o minimalnem prispevku iz lastnega žepa za vse zdravstvene storitve;
  • znižanje državne porabe na vseh segmentih od sociale, zdravstva in šolstva pa vse do stroškov državnega aparata;
  • uvedba zaščite domače ekonomije na podlagi delovnopravnih in ekoloških standardov – korporacije so namreč v zadnjih letih izkoristile možnost selitve proizvodnje v države, kjer besede pravice delavcev, varstvo pri delu ter ekologija sploh ne obstajajo. Razviti svet pod takimi pogoji seveda ne more konkurirati in izgublja delovna mesta. Konkurenca naj bo torej zgolj pri stroških dela, na pa tudi pri varnosti na delovnem mestu in obremenitvi okolja;
  • privatizacija gospodarstva ter odklop od državnih jasli – razna javno/zasebna partnerstva in koncesije so pogosto zgolj krinka za nepotreben odliv davkoplačevalskega denarja v zasebne žepe privilegiranih kast pri koritu;
  • minimalizirati vlogo države v družbi, spodbujati svobodo posameznika, kreativnost ter odgovornost vsakega posameznika za svojo prihodnost;
  • stimuliranje formacije kapitala in varčevanja ne pa brezglavega potrošništva.

Brez sence dvoma lahko zapišemo, da bi ti ukrepi na kratek rok povzročili krčenje gospodarske rasti in recesijo, predvsem zaradi zmanjšanja vloge države in prenehanja razmetavanja davkoplačevalskega denarja. A pozitivni efekti razbremenitve gospodarstva bi že v roku leta ali dveh prevladali in omogočili gospodarski razcvet ter splošen dvig standarda družbe. Tisti, ki verjamejo, da lahko tudi brez tega nadaljujemo po sedanji poti se motijo. Če ne bomo teh ali podobnih ukrepov v tem duhu izvedli sami, nam jih bodo vsilili finančni trgi (oziroma zakoni matematike), z veliko hujšimi posledicami. Zaenkrat še lahko izbiramo, a odločiti se moramo pravilno.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.