Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


09.09.2011, 14:09

Švicarji gredo na vse ali nič

Kratkoročni predah na borzah se je ta teden znova sprevrgel v rdeče številke.

Potem, ko so se delniški trgi prejšnji teden malce odbili od globoko paničnih »oversold« pozicij, se je ta teden ponovno vzpostavil negativen trend. Posebej zaskrbljujoče je pospešeno slabšanje situacije v Grčiji, saj je donos enoletnih grških obveznic presegel neverjetnih 80%. Na kapitalskih trgih torej skorajda ni več človeka, ki bi verjel, da je Grčijo še možno rešiti pred bankrotom in to kljub tri-kratnim paketom pomoči v zadnjem letu dni.  Še največje presenečenje tedna pa je tokrat prišlo od tam, kjer takih potez ne bi pričakovali.

Švica, otok stabilnosti v turbulentni Evropi, se je odločila za revolucionarno potezo. Tamkajšnja centralna banka je namreč objavila ciljno višino menjalnega tečaja med evrom in frankom pri 1:1,20 in najavila, da bo ta tečaj branila z vsemi sredstvi. To je nemudoma povzročilo skoraj 10% padec tečaja franka proti evru, kar je največji dnevni premik valute v zgodovini. A vprašanje je, ali si švicarska centralna banka s tem ni zategnila zanke okoli svojega lastnega vratu. Med centralnimi bančniki namreč velja nepisano pravilo: nikoli, ampak zares nikoli, ne napoveduj odkrito svojih ciljev vnaprej. Bernanke, na primer, je pravi mojster obračanja besed. Na vsakem sestanku FED napove, da je močan dolar v interesu ZDA in nato izvaja politiko, ki je pravo nasprotje močnega dolarja.

Pričakujemo lahko, da bodo že v naslednjih mesecih trgi testirali pripravljenost švicarske centralne banke, da res z vsemi sredstvi brani tečaj evra. Pri tem je potreba vedeti, da so švicarji v lanskem letu zaradi obrambe evra pridelali preko 20 milijard izgube, kar je povzročilo močan politični vihar. Kolikor milijard EUR bo morala oz. je sploh sposobna švicarska centralna banka še kupiti, preden se bo predala? Ko so konec 70-ih let izvajali podobno denarno politiko v obrambo nemške marke, so povzročili 7% inflacijo in v treh letih nato pod pritiskom nezadovoljne javnosti te ukrepe tudi opustili. Ali je možno, da tudi tokrat sprožijo inflacijske pritiske je sicer vprašanje, saj je deflacijski moment podirajočega se svetovnega dolžniškega bremena strašansko visok in kot kaže debakel z ameriškim QE2, centralne banke temu niso kos. Nobena intervencija na dolgi rok ne more premagati tržnih sil. Švicarji so bili pač v zadnjih petnajstih letih zaradi nizkih obrestnih mer financerji špekulativnega nepremičninskega buma v polovici Evrope, predvsem pa v njenem Vzhodnem delu. Bumerang se sedaj vrača. Ker je švicarski frank torej ta teden vsaj začasno izgubil status »varnega zavetja«, bo ta status moral prevzeti nekdo drug. Prva izbira mnogih bi bila seveda zlato, a ker je trg zlata bistveno premajhen za resne vlagatelje se je začel znova krepiti tudi ameriški dolar. Vsaj dokler Bernanke ponovno ne odpre ust.

Za konec se vrnimo še na domač borzni parket. Večina podjetij, katerih delnice kotirajo na ljubljanski borzi je zaključila z objavami poslovnih rezultatov v prvem polletju. V grobem bi med pozitivna presenečenja lahko šteli Luko Koper, Telekom Slovenije in do neke mere Zavarovalnico Triglav, ki pa je kot finančna družba v sedanjih napetih razmerah vseeno podvržena nekoliko večjim tveganjem kot prvi dve omenjeni. V kategorijo nevtralnih, torej tistih, ki so nekako izpolnili pričakovanja trga, a nič več kot to, sodijo Krka, Gorenje, Petrol in Mercator. S težavami pa se še naprej soočajo predvsem finančne institucije kot npr. banki Nova KBM in Abanka, holding Sava ter logist Intereuropa. Naše rangiranje je nastalo zgolj po načelu objavljenega poslovnega rezultata, predvsem ustvarjenih prihodkov in čistega dobička in ne upošteva drugih olajševalnih ali obremenitvenih okoliščin, kot so npr. državno lastništvo, možnost prevzema, itd… Če smo pošteni, bi med pozitivne morali prišteti tudi Aerodrom Ljubljana, ki je rezultatsko gledano, presegel kategorije iz lanskega leta, a je zaradi trenutnih težav z Adrio Airways, ki opravi večino prometa na domačem letališču, težko podati pozitivno mnenje dokler se usoda domačega letalskega prevoznika ne razjasni.

Kljub objavam lahko ugotovimo, da je naša borza de-facto prešla v fazo »mrtvega trga«. Prav nobena novica več ne premakne tečajev niti prometa. Denarja za resne nakupe v Sloveniji ni več, prodajalcev delnic pa bo zaradi čedalje težjih finančnih razmer skozi dovolj. Navkljub dobrim rezultatom nekaterih podjetij, kakih večjih premikov delnic torej ne gre pričakovati, je pa to dobro obdobje za tiste, ki imajo denar in čas. Nakazujejo se namreč ugodne dividende, ki bi za nekaj časa lahko nadomestile izpad pozitivnih gibanj tečajev delnic, dokler se makroekonomske razmere ne stabilizirajo. Pravijo, da je dobro kupovati takrat, ko tega ne počne nihče drug, ker lahko le takrat kot kupec potrpežljivo postavljaš svoje pogoje. Namig: domača borza je definitivno prešla v to fazo.

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.