Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


16.09.2011, 14:21

V pričakovanju evropskega Lehmana

Pretirano negativen sentiment na svetovnih borzah se je naposled razvil v pravi »short squeeze*« in pognal tečaje do konca tedna navzgor, a temeljni vzroki krize ostajajo nerešeni.

Že kar nekaj let ponavljamo našo tezo, da je Evropa s finančnega vidika gledano, v večjih težavah kot ZDA. Nekaj največjih evropskih bank ima danes finančni vzvod (razmerje med vsemi sredstvi in tržno kapitalizacijo) preko 50-kratnik. V realnih številkah povedano: z manj kot 20 milijardami lastnega kapitala pokrivajo preko tisoč milijard EUR sredstev vprašljive vrednosti. Za tako ekstremna razmerja je kriv predvsem močan padec bančnih delnic v zadnjih dveh mesecih. Ameriški bančno-investicijski gigant Lehman Brothers je v času pred propadom septembra 2008 dosegel 40-kratni vzvod. Največje ameriške banke, ki so prvi del krize preživele, danes sedijo na bistveno bolj varnem 20-kratnem razmerju, čeprav je tudi to v sedanji situaciji neugodno visoko. V javnosti je veljalo splošno prepričanje, da je Evropa, kot nekakšna oaza previdnosti manj vpletena v finančne tokove od ZDA. A resnica je drugačna, evropski finančni sektor je precej bolj »na steroidih«, kar je tudi glavni razlog, da v naših tedenskih poročilih v zadnjih letih bralce pozivamo, naj se delnic finančnih institucij izogibajo. Dejstvo je, da imamo v Evropi kar nekaj od največjih in najbolj znanih bank, ki so dobesedno »živi mrtveci«. En sam dogodek v stilu Lehman Brothers (npr. bankrot Grčije) lahko sproži verižno detonacijo najbolj izpostavljenih bančnih institucij, ki bodo nujno potrebovale državno intervencijo. Bolj radovedni lahko iz javno dostopnih letnih poročil ter borznih tečajev delnic sami ugotovite za katere banke gre. Namignemo lahko le, da prihajajo predvsem iz Francije, Italije in Belgije.

Kako je Evropa na to pripravljena oz. kako se bo odzvala je ta trenutek veliko vprašanje. Za razliko od ZDA, kjer so v paniki 2008 reagirali enotno s programom TARP oz. Troubled Asset Relief Program (sicer dvomljivega slovesa, a vendar v tistem momentu so paniko uspešno preprečili), je Evropa tu bistveno manj enotna. Najbrž lahko pričakujemo kar 17 različnih »TARP« programov prilagojenih vsak svojemu bančnemu sistemu. Za Nemčijo lahko še verjamemo, da ima dovolj sredstev za pomoč in stabilizacijo lastnih bank. A že v primeru Francije je vse drugače. Sredstva francoskega bančnega sistema kar 4-krat presegajo njen BDP. Sicer pa je že ta evropska neenotnost sama po sebi dovolj močan razlog za strah na trgih. Že usklajena intervencija ameriške Federal Reserve in ECB ta teden jasno kaže, da Evropa sama težav ne obvlada. Kdo si upa napovedati, kako se bo izšlo?

Odgovorni bi si morali naposled vendarle priznati, da imamo opravka s krizo solventnosti, ne pa krizo likvidnosti. Reševanje krize solventnosti se lahko lotimo le na en način – transparenca. Enkrat, ko vemo kateri deli sistema (institucije) so nesolventni, lahko pristopimo k odpravljanju težav. Dokler politika počne to, kar počne sedaj, prikrivanje težav, ščitenje bančnega sistema, uporaba davkoplačevalskega denarja za reševanje nasedlih naložb, krize ne bomo odpravili. Vračala se bo v valovih, ki bodo vse težje obvladljivi. Ta odstavek še posebej velja tudi za Slovenijo.

Centralne banke z dodajanjem likvidnosti v sistem te krize ne morejo odpraviti, ker nelikvidnost ni vzrok nastanka krize, ampak zgolj posledica. V bančnem sistemu ZDA je v tem trenutku skoraj 1.500 milijard USD presežnih rezerv pa kljub temu kreditiranje upada. Bernanke lahko v obupnem poskusu reševanja situacije doda še 1.000 milijard rezerv, pa to problema ne bo rešilo. Banke pri posojanju denarja namreč niso omejene z obveznimi rezervami ampak s kapitalsko ustreznostjo. In višina kvalitetnega kapitala, kot smo pokazali v prvem odstavku, je danes problem, ne pa dostop do obveznih rezerv, kjer so ogromni presežki. Še posebej problematična je cena kapitala, ki je v današnjih razmerah relativno visoka. Presenetljivo je, da se celo vrhovi svetovnih monetarnih oblasti, kjer brez dvoma sedijo precej inteligentni ljudje, oklepajo tako preživetih teorij kakor, da je dovolj le povečati nivo rezerv v bančnem sistemu in že se bo sam po sebi zagnal nov cikel posojanja in blaginje. Japonski primer iz devetdesetih let je že nazorno dokazal napačne posledice takega razmišljanja, kot vse kaže v to fazo počasi prehajajo tudi ZDA. Bančno posojanje se bo ponovno razmahnilo šele takrat, ko bodo vzpostavljeni novi temelji gospodarskega optimizma, kar bo povzročilo tako večje povpraševanje po posojilih s strani podjetij (investicije)  in gospodinjstev (potrošnja) ter na drugi strani večje zaupanje bank, da bodo ta posojila tudi vrnjena. Centralni bankirji s svojimi likvidnostnimi ukrepi na to ne morejo vplivati, ker gre za dolgoročne sistemske spremembe fiskalne in družbene narave, ki se lahko izvedejo samo s političnimi odločitvami. Do takrat pa…

* Short squeeze = trenutek, ko trgi imetnike kratkih pozicij, ki zaradi negativnih pričakovanj stavijo na padec delnic ujamejo na levi nogi, kar povzroči likvidacijo kratkih pozicij ter hitro, agresivno a razmeroma kratkoročno rast tečajev.

Razkritja:
Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja:
http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.