Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


23.09.2011, 14:35

Spremembe na vidiku

Kar precej pomembnega dogajanja je bilo ta teden, tako doma, kot v tujini. Pa gremo lepo po vrsti.

Domača vlada v torek v parlamentu ni preživela glasovanja o zaupnici. Vse kaže, da bomo v Sloveniji še do konca leta šli na predčasne parlamentarne volitve. Pozitivna stran tega dogajanja je, da se končno zaključuje neko čudno obdobje vladne paralize oz. neučinkovitosti, ki je bila predvsem posledica internih razprtij znotraj same koalicije. Negativno plat pa lahko najdemo v dejstvu, da so trenutne razmere v Evropi zaradi finančne krize izredno napete in vsak mesec brez vlade s polnimi pooblastili odločanja lahko pomeni zastoj oziroma zamude pri sprejemanju ustreznih ukrepov.

Drugo vprašanje pa je seveda, kako naprej? Spremembe, ki jih potrebuje naša država so izredno obsežne in v določenih okvirih tudi precej radikalne. Škoda, da smo prisiljeni te spremembe uvajati v času krize. Ali pa tudi ne. Morda je kriza celo blagoslov za Slovenijo, saj bodo zaradi pomanjkanja sredstev končno tudi politična nomenklatura in lobiji pri koritu prisiljeni zmanjšati svoje apetite. Morda je kriza edini način, da se skozi politične institucije speljejo ukrepi, ki sicer v normalnih časih v Sloveniji nikoli ne bi bili možni. Upajmo le, da bodo ukrepi v Slovenijo pripeljali bolj svobodno, odprto, inovativno in kreativno razmišljanje, ne pa še večje vloge in nadzora države in njenih represivnih institucij nad vsakim korakom posameznika.

Problem slovenske družbe lahko razmeroma celovito zajamemo z naslednjim primerom. Če kateregakoli povprečnega državljana ustavimo na ulici in ga povprašamo, ali bi morala država nameniti več sredstev za zdravsto, bo kot iz topa ustrelil: seveda! Kaj pa za šolstvo? Ravno tako. Pa sociala? Tam pa je sploh premalo. V teh odgovorih sicer ni nič narobe, a zatakne se že pri naslednjem vprašanju. Če to isto osebo nato povprašate ali ve (vsaj približno v znesku), koliko EUR država nameni bodisi za zdravstvo, za šolstvo ali za socialno varstvo, se bo izkazalo, da nima pojma. A kljub temu, da zneska ne pozna, bo takoj dodal, da bi moral biti višji. Državljani torej lastni državi ne znamo gledati pod prste in zahtevati učinkovitosti. Od milijard EUR, ki jih država porabi za prej navedene programe se veliki zneski porazgubijo v labirintu drage javne uprave, prekomerne zbirokratiziranosti postopkov, korupcije pri javnih naročilih, neučinkovitega nadzora nad produktivnostjo zaposlenih, preplačanih nabav opreme, prostorov, gradbenih del, nepotrebnih in ekonomsko nesmiselnih investicij, ki nato povzročajo zgolj stroške itd…

Tukaj moramo Slovenci spremeniti razmišljanje. Od ljudi, ki vodijo našo državo, oziroma jo bodo vodili, moramo zahtevati učinkovitost. Učinkovitost pomeni predvsem racionalno porabo denarja. Zahtevati moramo višjo storilnost širšega javnega sektorja, oziroma omogočiti konkurenco tudi na tem področju, ki bi omogočila cenejše ali kvalitetnejše storitve. Zapiranje in ustvarjanje monopolnih položajev pomeni zgolj previsoke cene, slabo kakovost storitev in zlorabo pozicije moči javnega sektorja proti gospodarstvu in posameznikom. Vse to se v naši državi že dogaja. Tok dogodkov je potrebno obrniti čim prej. Ko bo denarja dejansko zmanjkalo, bodo na površje priplavali zelo neprijetni scenariji.

Na tujih borzah je bila prva polovica tedna zelena, predvsem v pričakovanju nastopa Bena Bernankeja, guvernerja ameriških Zveznih rezerv. Mi smo že opozarjali, da je stimuliranje gospodarstva kot heroin, na katerega se navadiš in zahtevaš vedno več. Borze so tudi tokrat od Bernankeja, glede na njegova dejanja v zadnjih dveh letih, pričakovale več. Minuto za tem, ko je v sredo popoldan oznanil, da bo prodajal kratkoročne obveznice do vrednosti 400 milijard USD in s temi sredstvi kupoval dolgoročne obveznice, so borzni trgi klecnili. Presenečeni so bili nad tem, da jih prvi mož Zveznih rezerv tokrat ni presenetil. Pričakovali so nove, inovativne načine »printanja denarja«, ki bi obudili špekulativni pohlep na kapitalskih trgih. Pričakovali so ukrepe iz slavne Bernankejeve doktorske disertacije, kjer je napovedal, da bo denar metal iz helikopterjev, če bo to potrebno. Wall Street se je v sredo z upanjem v srcu oziral v nebo, a helikopterjev ni bilo.

Razprodaja je bila največja ravno pri tistih delnicah, katerim je bila centralna banka do sedaj največja zaveznica. Bančni sektor se je po objavi ukrepov nemudoma potopil. Kako tudi ne, tisti, ki poznate princip funkcioniranja bank veste, da si te sposojajo sredstva na kratek rok in jih nato posojajo naprej z daljšo ročnostjo, živijo pa od ustvarjene razlike v obrestni meri. Bernanke je z napovedano prodajo kratkoročnih obveznic in nakupom dolgoročnih, pravkar zravnal krivuljo donosa in torej posekal bančno maržo. Banke so kot kaže izgubile še enega dolgoletnega prijatelja. Igra postaja vse bolj umazana…

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.