Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


30.09.2011, 14:54

Evropa mrzlično išče rešitev

Evropski politiki so tokrat poskrbeli za precejšen skok tečajev delnic, a bo večina borznih trgov mesec september kljub temu zaključila negativno.

Delnice so na evropskih borzah od ponedeljka do srede pridobile cca 10% vrednosti. Razlog je bil v špekulacijah, da Evropa pripravlja nov program pomoči državam v težavah, ki bi bil bistveno obsežnejši od dosedanjih zasilnih krpanj. Podrobnosti programa, če bo sploh izvedljiv zaradi pravnih in drugih pomislekov, še niso znane v grobem pa zgleda takole: sklad EFSF (European Financial Stability Fund) bi odkupoval obveznice problematičnih držav. Sredstva za odkupe bi pridobil z zadolževanjem pri Evropski Centralni banki (ECB), kateri bi v zameno za denar izdal svoje obveznice. Vmes bi bil uporabljen tudi finančni vzvod, s katerim bi kupno moč sklada povečali s sedanjih 400 milijard EUR na skoraj 2000 milijard. Glede na strukturo se ponekod že uporabljajo kratice, kot so SPV (Special Purpose Vehicle) ali celo CDO (Collateral Debt Obligation). Če se vam morda kratice zdijo znane, imate prav. SPV je postala zloglasna ob stečaju Enrona, CDO pa v začetku ameriške hipotekarne krize pred tremi leti. Evropa torej igra na zadnjo karto. Na vse ali nič.

Da bo Grčija zelo kmalu razglasila plačilno nesposobnost je zdaj jasno že vsakomur. Težava je v tem, da bodo odpisi upnikov presegali dosedanje ocene, govori se že celo o 50 – 80% izgubah. V Evropi je kar nekaj bank, ki tega ne bi preživele, zato si države kupujejo čas za iskanje rešitve kako zajeziti oziroma omejiti domino efekt grškega bankrota. Tragedija je v tem, da bi ga najbolj enostavno rešili, če bi Grčiji dovolili bankrot že pred dvema letoma, ko se je vse skupaj začelo. Izgube upnikov bi takrat komajda dosegle 50 milijard EUR, danes po vseh dodatnih pomočeh zmetanih v to državo pa se številka že približuje 150 milijardam. To pa ni več hec niti za Nemčijo.

Sicer pa je situacija na trgih kapitala trenutno sledeča: spomladi smo opozarjali, da so delnice v splošnem precenjene, trgi pa v preoptimističnem vzdušju. Avgustovsko-septembrska korekcija je naposled del te precenjenosti in optimizma očistila tako, da so vrednotenja trenutno malce bolj ugodna. Tečaji delnic so namreč padli nekje med 20% in 30%. Težava je v tem, da so se tudi indikatorji prihajajoče recesije v zadnjih dveh mesecih precej namnožili. Res je torej, da so delnice glede na dosedanje dobičke ugodno vrednotene, a problematičen je ravno poudarek na besedi »dosedanji dobički«. Kaj pomeni morebiten prihod recesije za prihodnje dobičke vam najbrž ni potrebno razlagati. In kaj pomeni padec dobička na vrednotenje delnic, najbrž tudi ne. Situacija je torej nekoliko zmedena. Padec tečajev je sicer povzročil povečanje zanimivih vrednotenj in priložnosti v posameznih segmentih delniških trgov, na drugi strani pa je porast verjetnosti nove recesije povečal tudi tveganje. Odločiti se moramo torej kako dolgo in kako globoko recesijo pričakujemo, saj je od tega odvisno ali trenutni tečaji delnic že zadovoljivo vključujejo recesijska pričakovanja ali še ne.

Proces razdolževanja (deleverage), ki se je začel leta 2007 se torej nadaljuje. Monetarna politika je vmes začasno posegla z določenimi »inovativnimi« ukrepi s katerimi je poskusila ta proces obrniti, a ji to seveda ne uspeva. Na koncu je namreč pomemben zgolj denarni tok. V trenutku, ko nekdo skozi tekoči denarni tok ni več sposoben financirati dolgov, se lahko reši zgolj s prodajo premoženja po višji ceni. Obstajati mora torej nekdo, ki bi njegovo premoženje odkupil dražje. To pa je že definicija »ponzijeve sheme« ali piramidne igre. Gre torej le za špekuliranje na rast cen in ne več za investiranje na podlagi pričakovanih donosov. In svet je naposled prišel v situacijo, ko servisiranje bremena nakopanih dolgov in bodočih dolgov (smo pomislite na prihajajoče obveznosti iz bodočih pokojnin in zdravstvenih storitev) ne zmore več.

Trčili smo ob zid zadolžitve preko katerega ne zmoremo. To v bistvu sploh ni stvar politike ali volje, ampak čisto matematično dejstvo. Dolgove moramo zmanjšati, če želimo v prihodnje povečati gospodarsko rast. Proces razdolževanja moramo torej omogočiti, ne pa se ga braniti, kot to počnejo banke in monetarna politika. Res pa je, da je ta proces boleč in primarna naloga politike v tem trenutku bi morala biti pravična in enakomerna porazdelitev bremena med različnimi udeleženci. Do sedaj je bila porazdelitev »ugodna« le za banke in mednarodne upnike, ki v tem procesu še niso ničesar izgubili, a kot kaže prihajajo tudi zanje, po treh letih kopanja v davkoplačevalskem denarju, vendarle nekoliko težji časi. Cene krize niso dolžni plačati samo Grki, niti samo Nemci, niti samo slovenski upokojenci ali javni uslužbenci, še manj pa naša mladina. V tem položaju smo vsi skupaj in tudi rešitev mora biti skupna. Zagotovo je le eno: položaj se bo poslabšal vsem, saj ugodnih rešitev več ni, ostale so samo še bolj ali manj neprijetne. Zavedanje tega je že prvi korak do rešitve.

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.