Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


07.10.2011, 13:56

Dokapitalizacije, prestrukturiranje, recesija...

Evropi zmanjkuje časa, potrebne bodo odločitve sicer se trgi ne bodo pomirili.

Evropski in drugi večji svetovni kapitalski trgi so sicer v začetku tedna malce zanihali, nato pa nadaljevali v bolj optimističnem tempu. Nakupe je najbolj spodbujalo upanje, da bo Evropa tokrat vendarle bolj resno pristopila k reševanju svojih težav. Zadnji načrt, katerega informacije postopoma curljajo v javnost predvideva vnovičen (že tretji) stres test evropskih bank na podlagi katerega bi sledile državne dokapitalizacije najbolj ogroženih bank. Dokapitalizacija je vsekakor boljša rešitev kot odkup slabih naložb po ceni višji od tržne, kar se je dogajalo do sedaj. Prisilna državna dokapitalizacija namreč do neke mere kaznuje sedanje lastnike podjetja (zmanjša se njihov relativni lastniški delež) in lahko, če je dovolj visoka vpliva tudi na menjavo vodstva podjetja. Je pa po drugi strani res, da to pomeni velik državni intervencionizem v zasebno podjetništvo, kar načeloma na dolgi rok ne daje ravno najboljših rezultatov, poleg tega pa prinaša še dodatno povečanje zadolževanja državnih proračunov za izvedbo dokapitalizacij.

Pred tremi tedni smo opozorili, da se poleh italijanskih in francoskih bank utegnejo težave najprej pojaviti še v državi, ki je nekoliko manj na očeh javnosti – Belgiji. Tisti, ki bolj podrobno spremljate borzno dogajanje ste najbrž ta teden ugotovili katero banko smo imeli v mislih. Dexia je zaradi visoke izpostavljenosti grškim dolgovom padla pod pritisk kreditnih trgov. Ker je ta banka velik financer belgijskih in francoskih lokalnih skupnosti (beri: občin), bi njen padec pomenil hude težave tudi za kreditni rating, predvsem belgijski. Zadeva je še bolj preverzna zaradi dejstva, da so lokalne skupnosti, katerim Dexia omogoča posojila, hkrati tudi med največjimi lastnicami banke. Na kratko povedano: vse oči so sedaj uprte v belgijsko in francosko vlado, ki sta prisiljeni najti način za rešitev situacije. Seveda ponovno diši po uporabi davkoplačevalskega denarja.

Da se neizogibno približujemo recesiji so ta teden potrdili v enem vodilnih raziskovalnih inštitutov ECRI (Economic Cycle Research Institute). Besede ustanovitelja inštituta Achuthana ne puščajo prostora za dvom: »This is a done deal. We are going into a recession.« ECRI, kot optimistični scenarij napoveduje »blago« recesijo, a hkrati svojemu optimističnemu scenariju pripisuje malo možnosti za uspeh. Marsikdo bo rekel, da je pač to zgolj še eno od tisočih mnenj raznih analitikov in komentatorjev, kar je po svoje res. Je pa hkrati res, da ima ECRI izredno dobro zgodovino točnosti svojih napovedi. Njihovih mnenj običajno ni dobro kar tako spregledati. No sicer pa tisti, ki redno berete naše tedensko poročilo nimate razlogov, da bi bili nad prihajajočo recesijo presenečeni. Vseskozi namreč trdimo, da sploh ne gre za novo recesijo, temveč zgolj za nadaljevanje tiste iz leta 2008, s katero zaradi nespametnih potez monetarnih in političnih vrhov nismo nikoli zares razčistili.

Na domačem borznem parketu smo bili tokrat za spremembo priče malce bolj pozitivnim premikom. Podražile (oz. vsaj začasno prekinile negativen trend) so se delnice Krke, Petrola in Mercatorja. V zvezi z Mercatorjem naslovnice časopisov ponovno polni zdaj že stara zgodba o zanimanju za nakup družbe s strani hrvaškega Agrokorja. Delnice Krke so že dlje časa v neprestano padajočem trendu in očitno potrebujejo malce predaha, zato gre najbrž bolj za tehnično korekcijo, saj so prejšnji teden prvič po dveh letih upadle pod ceno 50 EUR, kjer imajo nekaj tehnične podpore. Med ostalimi novicami povezanimi z domačo borzo lahko omenimo skok delnic Heliosa (na 420 EUR), kjer se špekulira, da bo zaradi finančnih težav dosedanjih lastnikov (Zvon Ena holding je v prisilni poravnavi) večji del družbe kmalu naprodaj.

Sicer pa smo ta teden presenetljivo iz ust nekaterih vidnejših predstavnikov svetovne politike naposled slišali nekaj vzpodbudnih izjav (oz. resnice). Angela Merkel je tako javno napovedala, da se bo Evropa morala soočiti s tem, da je vrsto let živela preko svojih sposobnosti in sprejeti leta streznitve, ki prihajajo. Nekaj podobnega je izjavil eden od guvernerjev ameriškega sistema Zveznih rezerv Thomas Hoenig, ki je prav tako priznal, da so ZDA v zadnjih 20 letih sistematično potrošile več kot so proizvedle in na ta način nakopičile ogromen dolg proti kateremu se monetarna politika ne more več učinkovito boriti, temveč bo to prilagoditev morala storiti fiskalna politika. Ugotovitve sicer prihajajo najmanj 4 leta prepozno, a vseeno bolje kot nič. Kot smo zapisali prejšnji teden: priznanje težav je že prvi korak do rešitve.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.