Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


14.10.2011, 13:32

Zombiji imajo imena

Panični pritisk prodajalcev se je začasno iztrošil, nadomestilo ga je malce več optimizma.

Borzni trgi so na informacije o možni pan-evropski dokapitalizaciji bančnega sektorja o čemer smo pisali prejšnji teden reagirali precej pozitivno. Nemški indeks DAX je tako v zadnjih dveh tednih pridobil skoraj 20% vrednosti (a se še zmeraj nahaja dobrih 20% pod aprilskim vrhom). Najvišji evropski politiki so ta teden načrte o dokapitalizaciji nekoliko bolj podrobno razkrili. V prvi fazi naj bi banke poskušale same poiskati svež kapital na trgu. Šele, če to ne bo mogoče naj bi vstopile posamezne države oziroma evropski stabilizacijski sklad EFSF. Zanimiva je bila reakcija bankirjev na to pobudo. Pričakovali bi, da bodo zadovoljni, saj dogovor odpravlja določeno nezaupanje, ki je na trgu obstajalo v zadnjem mesecu dni glede enotnega pristopa Evrope do reševanja bančnih težav. A ne boste verjeli, šefi največjih evropskih bank so nemudoma zavrnili pozive k dokapitalizaciji z razlago, da so trenutne cene bančnih delnic prenizke, kar bi v primeru dokapitalizacije pomenilo veliko razvodenitev kapitala obstoječih delničarjev. Še posebej pa jim seveda ne diši državni kapital, saj to pomeni tudi več nadzora, omejevanje dividend in tudi nagrad. Zdaj veste, kako si oni predstavljajo reševanje bank.

Skoraj točno mesec dni nazaj smo v poročilu z naslovom »V pričakovanju evropskega Lehmana« navedli, da je evropski bančni sistem močno kapitalsko podhranjen oz, da so nekatere največje banke dobesedno »živi mrtveci«. Redni bralci zdaj najbrž že veste, da do bančnega sektorja nimamo ravno prizanesljivega mnenja, a tokrat smo tudi mi ostali brez besed. Švicarska banka Credit Suisse je namreč izdelala analizo potreb po kapitalu za evropske banke ob predpostavki 9% kapitalske ustreznosti in rezultati so dobesedno šokantni. Evropski bančni sistem naj bi potreboval 400 milijard EUR svežega kapitala. Za lažjo prebavo te številke prilagamo tudi sliko (za ogled kliknite ta link), ki predstavlja potrebe po kapitalu največjih bank, kot to računa Credit Suisse (njih seveda ni na seznamu…). Samo prvih 13 bank na sliki potrebuje skoraj 150 milijard EUR. Trenutna tržna kapitalizacija evropskih bank je ocenjena na cca 540 milijard EUR, kar pomeni, da izračunane kapitalske potrebe skoraj dosegajo vrednost celotnega sedanjega kapitala. Zombifikacija bančnega sistema je popolna. Upamo si trditi, da nekaterih definitivno niste pričakovali na tej listi.

Ker je seveda iluzorno pričakovati, da bi banke ta kapital dejansko lahko same zbrale na trgu (bodimo pošteni, v sedanjih razmerah ne zberejo niti desetine tega zneska) oziroma, če smo natančni glede na prvi odstavek, ga nimajo niti namena zbrati, preostane samo še ena možnost. Ko ne moreš povečati imenovalca v ulomku, pač zmanjšaš števec in rezultat je enak. Gre za zmanjšanje bilančne vsote bank, odprodaja sredstev itd. To pomeni manj posojilne dejavnosti in seveda nižja gospodarska rast. In točno to so nekatere največje evropske banke ta teden tudi najavile kot svojo kratkoročno strategijo v boju za izboljšanje kapitalske ustreznosti. Welcome to the deleverage zone!

Pred 14 dnevi smo v našem tedenskem poročilu zapisali, da je takratni padec delnic povzročil delno oz. pogojno izboljšanje vrednotenj delnic na svetovnih trgih. Dolgo pričakovana tehnična korekcija iz močno paničnih »oversold« pozicij se je končno nato tudi zgodila.  Posledica te hitre rasti tečajev v zadnjih dveh tednih je, da so ta cenovna vrednotenja seveda ponovno dosegla manj ugoden plato. Kratkoročno okno priložnosti se je torej zaprlo. To seveda ne pomeni, da delnice v prihodnje ne bi več zmogle pozitivnih premikov, a zanje bi že bile potrebnejše bolj konkretni premiki glede strukturnih sprememb v boju s krizu. Zaenkrat jih še ni na vidiku. bomo pa vanje prej ali slej vsekakor morali zagristi. Raje prej kot prepozno.

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.