Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


21.10.2011, 14:20

Levo ali desno?

Evropski politiki so se na sestanku ta teden uspeli dogovoriti, da se ponovno sestanejo naslednji teden!

Pustimo torej kapitalske trge ob strani in se danes spustimo v nekoliko bolj »filozofsko« debato. Protesti proti globalnemu finančnemu izkoriščanju se spontano širijo po svetu. Naposled je vendarle prišel trenutek, ko imajo ljudje dovolj. Dovolj imajo predvsem krivične obravnave različnih skupin v dosedanjem poteku krize. Medtem, ko se uprave bank in njihovi upniki večinoma rešujejo z davkoplačevalskim denarjem, delavcev, varčevalcev in malih delničarjev ne rešuje nihče. Na tem mestu se z zahtevami protestnikov popolnoma strinjamo oziroma dodajamo še svoje predloge: preneha naj se z reševanji upnikov finančnih institucij (po domače: bailout), poišče in sodno preganja naj se sporne prakse na področju zavajanja potrošnikov pri prodaji finančnih instrumentov, vse netržne pogodbe z izvedenimi finančnimi instrumenti naj se nemudoma prenese na organizirane borzne trge, kjer se zagotavlja dnevni kliring in poravnava s čimer se zmanjša »tveganje nasprotne stranke«. Strogo naj se uvede ponovna ločitev navadnega bančništva in investicijskega bančništva, kot je bilo to storjeno po Veliki depresiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Preneha naj se z inflacijskimi politikami Centralnih bank, ki z rastjo osnovnih življenjskih stroškov počasi uničujejo srednji razred, obenem pa z ustvarjanjem finančnih balonov sprožajo ciklične krize in finančne zlome. Take in podobne zahteve so popolnoma upravičene in vredne vse podpore.

A žal razen v ZDA, pri evropskih in v zadnjih dneh tudi slovenskih protestih te zahteve niso na vrhu seznama protestnikov. So pa zato pri vrhu zahteve, kot so: zastonj šolstvo in zdravstvo, stanovanja za vse, pravičnejša razdelitev bogastva itd… Seveda so s stališča preprostega človeka tudi te zahteve razumljive, a je vprašanje ali so realne oziroma izvedljive. Ne slepimo se, pred dvajsetimi leti smo že bili v družbi, ki je na papirju zagotavljala enakost in socialno pravičnost, končalo pa se je v kreditnem zlomu, hiperinflaciji, pomanjkanju dobrin v trgovinah in na koncu celo v vojaškem spopadu. Vsaka družba lahko porabi samo toliko kot ustvari. Katerokoli prisilno prerazdeljevanje je v osnovi nepravično predvsem pa destimulativno za gospodarsko rast. Če bomo zaradi nekaj »tajkunov« (s katerimi se bi morali ukvarjati pristojni organi) kaznovali vse tiste produktivne posameznike, ki z lastnimi idejami, znanjem in voljo ustvarjajo delovna mesta, ter jim pobrali vse večji in večji del zaslužka, bodo preprosto odnehali (oz. preselili dejavnost drugam).

Človek je racionalno bitje, vse kar počne, počne najprej v svojo korist, kar je popolnoma naravno obnašanje. Gre za nagon po obstoju, po zagotovitvi varne prihodnosti, samopodobe, uspešnosti. Nekateri majo te potrebe bolj izpostavljene, drugi manj. Družbe, ki poskušajo to naravno logiko na silo uokviriti v nekakšen koncept prerazdeljevanja na koncu zmeraj ostanejo brez tistega, kar naj bi delile. Produktivne baze enostavno ni več. Ostanejo samo še tisti, ki od države dobivajo in, ko zmanjka sredstev še za njih, zadeve ponavadi zaplujejo v manj prijetne vode.

Protesti so torej sprejemljivi in podpore vredni dokler gre za boj »poštenih državljanov proti nepoštenim«. Gre torej za iskanje in kaznovanje krivcev za nastalo krizo ter reformiranje sitema, da ne pride do njene ponovitve. V trenutku, ko bodo protesti izkoriščeni za boj socializma proti kapitalizmu je njihov smisel izgubljen. Izbira socializma pomeni izbiro še ene ponzijeve sheme, ki se v osnovi skoraj v ničemer ne razlikuje od tega kar imamo danes. Gre za sistem lepih obljub in bridkega konca, ker je matematično nevzdržen. Poznate Escherjeve slike? »Pogooglajte« na hitro preden nadaljujete branje tega prispevka, da boste vedeli o čem govorimo. Escher je s spretno uporabo prespektive uspel ustvariti optične podobe, ki naivnemu opazovalcu delujejo realistično, a so v našem tri-dimenzionalnem svetu nemogoče. Definicija socializma torej.

Sedanje dogajanje prav zato ne sme biti priložnost za uničenje kapitalizma temveč ravno nasprotno, priložnost za njegovo ponovno rekonstrukcijo. Vendar ne rekonstrukcijo v smislu neo-klasičnih ekonomistov, ki zmotno razlagajo, da je tržni mehanizem v vsakem trenutku učinkovit in v ravnovesju. Če bi bilo to res, do takih kriz, kot je današnja, ne bi prihajalo. Resnica je drugačna, ekonomija je kompleksen model, ki je konstantno v dinamičnem neravnovesju. Kapitalizem je v skladu z avstrijsko ekonomsko šolo najbolj učinkovit sistem ravno zaradi tega, ker zaradi svoje notranje organiziranosti optimalno reagira na stanja neravnotežja in stremu k ravnotežju, ki pa ni nikoli stabilno, temveč podvrženo stresu. Lorenzova teorija kaosa, fraktalni vzorci, singularnost in drugi fizikalni modeli veliko bolje opisujejo dogajanje znotraj ekonomskega sistema, kot pa standardne »supply and demand« krivulje. Gre torej za znanost in ne ideologijo. In malce več znanosti tako v politični kot v ekonomski srenji ne bi škodilo, če želimo res oblikovati nov »svetovni red«.

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.