Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


28.10.2011, 15:06

Veliki načrt naposled sprejet

EFSF bo s pomočjo IMF/ECB z uporabo SPIV in brez sprožitve CDS reševal PIIGS

Ne razumete za kaj gre? Niste edini, a to je formula najnovejšega »velikega« evropskega načrta za reševanje evroobmočja v krizi. Več bo znanega v naslednjih dneh, zato bomo morda več podrobnosti lahko zapisali naslednji teden zaenkrat pa samo nekaj znanih dejstev. Evropski dogovor ima eno pozitivno stran. Nevarnost večjega bančnega kaosa v Evropi je zaenkrat postavljena na stran. Banke imajo vnovično podporo davkoplačevalskih blagajn, kar jih v luči investitorjev ponovno postavlja med bolj varne. Je pa precej drugih vprašanj, ki se odpirajo :
a)     50% odpis zasebnih dolgov Grčiji, še zmeraj ni dovolj, da bi razmerje med BDP in dolgovi tam upadlo pod 100%;
b)    kdaj bo Francija zaradi garancij EFSF izgubila svoj AAA kreditni status?
c)     kdaj bodo ostale države kot so Irska, Portugalska, Italija tudi zase zahtevale odpis dolgov?
d)    kako bodo banke v pol leta pridobile zasebni kapital in ali bodo zaradi tega tudi zmanjševale bilančno vsoto (beri: kreditiranje gospodarstva)?
e)     kaj se bo zgodilo s CDS pogodbami (zavarovanje pred bankrotom), ki so zaradi tega dogovora kot kaže praktično brez vrednosti? Ali bo to vplivalo na manjše zanimanje vlagateljev za obveznice, ker ne bo več možnosti kupiti zavarovanja pred bankrotom?
f)      bodo nemški davkoplačevalci res kar tako požrli dejstvo, da so proti svoji volji glavni reševalci evroobmočja?
g)    dogovor se še zmeraj v ničemer ne dotika temeljnih fiskalnih težav Evrope, kot so previsoka zadolženost in naraščajoče finančne obveznosti v prihodnjih letih, prenizka gospodarska rast in produktivnost itd…

Kot vidite, je odprtih in nerešenih vprašanj še mnogo, zato celoten dogovor bolj diši po »kupovanju časa« kot pa po resni rešitvi. Vprašanje je zgolj koliko časa smo si s tem kupili. Za borze je sprejeti dogovor očitno že zadosten razlog za rast.

Še enkrat se moramo na tem mestu dotakniti reševanja bank, ker je tu očitno precej nejasnosti. Javnost se neprestano straši s tem, da banke ne smemo pustiti propasti, ker bomo vsi izgubili svoje prihranke. V resnici mi potrebujemo dobro delujoč bančni sistem kot celoto, ne potrebujemo pa točno določenih bank v tem sistemu. Če bo posamezna banka propadla, jo bo pač nadomestila druga, kar je čisto običajna praksa »kreativnega uničenja«, kot je kapitalizem nekoč slikovito opisal avstrijski ekonomist Joseph Schumpeter. Ljudje morajo razumeti, da beseda »propad« banke pomeni v bistvu propad njenih delničarjev in upnikov, to je lastnikov bančnih obveznic in drugih instrumentov izdanih s strani banke, kot vir financiranja. Nikakor, in to je potreba posebej izpostaviti, ker očitno vsi tega ne razumejo, pa »propad« banke NE predstavlja izgub za varčevalce, ki imajo svoje depozite pri banki v okviru in do višine bančne jamstvene sheme, ki jo garantira Centralna banka. V primeru propada bančne institucije namreč Centralna banka prevzame nadzor in loči premoženje v depozitih (do višine garantiranega zneska v skladu z zakonom) od preostalega premoženja in obveznosti banke. Te depozite nato dodeli oz. proda drugi banki, ki nima finančnih težav tako, da lahko varčevalci nemoteno poslujejo naprej. V primerih propadov bank v ZDA v zadnjih treh letih se to npr. zgodi dobesedno čez noč. V petek zvečer banka zapre vrata, nadzor prevzamejo uslužbenci FDIC (Federal Deposit Insurance Corporation) in že v ponedeljek zjutraj lahko komitenti banke poslujejo na drugi banki, ki je prevzela te obveznosti. Lep primer za to je Washington Mutual, kolaps dosedaj največje komercialne bančne institucije v zgodovini ZDA septembra 2008. Varčevalci pri banki niso izgubili niti centa. Propad banke torej ni konec sveta!

S strokovnega vidika zato ne more (in ne sme) biti nobenih zadržkov do propada tistih finančnih institucij, ki so insolventne. Vse kar moramo zagotoviti je zgolj to, da se »propad« odvija nadzorovano pod budnim očesom regulatornih organov in v skladu z zakonodajo. Nič več kot to. Strašenje varčevalcev pred izgubo premoženja je zgolj oblika pritiska s katerim se skuša pridobiti široko javno podporo neovirani in nenadzorovani porabi proračunskega denarja, s katerim se nato rešuje upnike banke (lastnike bančnih obveznic in drugih kreditnih instrumentov). A že po definiciji mednje sodijo bolj sofisticirani investitorji, ki bi morali ob nakupu teh instrumentov (oziroma kasneje ob nastopu finančne krize) pravilno oceniti tveganje oziroma kupiti ustrezna zavarovanja. Če tega niso storili se morajo pač v skladu s kapitalistično logiko soočiti s posledicami. Varnostna blazina v obliki kapitala delničarjev in upnikov je v bankah namreč dovolj visoka, da se v njihovo breme in ne v breme širše družbe izpelje prestrukturiranje banke. Zadeva je precej enostavna, če jo pogledaš s strokovnih temeljev in tukaj res ni osnove za populistično strašenje ljudi.

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.