Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


04.11.2011, 14:15

Grški ogenj

Grki so hitro pokvarili navdušenje Evrope nad reševalnim paketom iz prejšnjega tedna.

Angela Merkel in Nicolas Sarkozy nista uspela še niti dobro odviti zamaška na šampanjcu s katerim bi nazdravila svoji bistri ideji, da Evropsko Unijo spremenita v največji »hedge-sklad tveganih naložb« na svetu, ko jima je grški premier Papandreu pokvaril slavje. Z napovedjo referenduma o sprejemu ali zavrnitvi reševalnega paketa so evropski voditelji ostali odprtih ust. Niti v najslabših sanjah si niso predstavljali, da si bodo Grki to drznili storiti. Ker se je nato v naslednjih dneh po Grkih zlilo precej gnojnice češ, da so nehvaležne lenobe, bomo tukaj poskušali objektivno predstaviti, zakaj se Grkom pravzaprav splača zavrniti pomoč in razglasiti bankrot.

Poskušajmo se torej postaviti v kožo povprečnega Grka. Evropski načrt pomoči predvideva delni odpis dolgov in nato nova posojila s katerimi bi Grčija do leta 2020 padla iz sedanjih 150% razmerja med dolgovi in BDP na 120%. In to hkrati z resnimi in bolečimi varčevalnimi ukrepi. Čez dobrih osem let bi torej Grčija bila skoraj v enaki situaciji kot danes (prezadolžena), ljudje pa bi vmes bili prisiljeni zategovati pasove. Se tudi vam že svita, da tu v resnici ne gre za pomoč Grčiji temveč evropskim bankam, ki bi v primeru bankrota te države zabeležile precejšnje izgube?

Če imajo Grki kaj soli v glavi, in verjamemo, da je imajo, bi se odločili za naslednji načrt: razglasitev bankrota oz. plačilne nesposobnosti in takojšen začetek pogajanj z upniki o resnem odpisu dolgov vsaj pod 30% BDP, izstop iz evroobmočja ter devalvacija lastne valute. To bi seveda takoj pomenilo hude in boleče varčevalne ukrepe za prebivalstvo, ampak saj so že sedaj obsojeni na take ukrepe. Razlika je v tem, da z bankrotom prevzamejo stvari v svoje roke in ohranijo suverenost nad lastno državo, s katero, vsaj tako se zdi, sedaj bolj upravljajo v Berlinu in Parizu kot pa v Atenah. Devalvacija valute bi hkrati pomenila, da bi Grki relativno hitro uspeli pomembno okrepiti največje izvozne sektorje svojega gospodarstva, v prvi vrsti turizem, kmetijstvo in ladjedelništvo, kar bi oživilo gospodarsko aktivnost. Grki bi se na ta način naučili še koristne lekcije, kaj pomeni živeti od lastnega dela in ne od tujih posojil. To pa je dolgoročno najpomembnejši nauk krize.

In da ne boste mislili, da predlagamo kake nore ukrepe: nekaj zelo podobnega je izpeljala Islandija. Britanskim upnikom so pokazali iztegnjeni sredinec na desni roki, devalvirali islandsko krono in začeli kazenski pregon odgovornih oseb za zlom njihovega bančnega sistema. Situacija za povprečnega Islandca je težka, a vsaj upanje, občutek pravičnosti ter nadzor nad lastno prihodnostjo ostajata in ženeta ljudi naprej. Brez tega ostaneta le mučenje in obup iz katerega se običajno rodijo skrajne in nevarne ideje. Ta načrt ima torej le eno resno pomanjkljivost in ta je, da je za njegovo izpeljavo potrebna resna, močna in strokovna vlada, sicer lahko stvari uidejo izpod nadzora in degenerirajo v anarhijo. Grški demoni preteklosti namreč že trkajo na vrata.

Drugo plat grškega bankrota seveda predstavljajo njihovi upniki, to so evropske banke, predvsem nemške in francoske. A načrt, kako se spopasti z insolventnimi finančnimi institucijami smo opisali prejšnji teden zato tega ne bomo ponavljali. Naj dodamo le, da je v času krize ameriških hranilnic v devetdesetih letih propadlo več kot 1000 finančnih institucij pa je država preživela. Še več, tamkajšnji zvezni preiskovalni urad je proti cca 10.000 odgovornim osebam vložil obtožne predloge zaradi suma goljufije in ponarejanja bilanc. Več kot tisočim je bila nato krivda tudi dokazana in so dejansko šli sedet. In še za občutek: tista kriza je bila po obsegu bilančne vsote približno 70-krat manjša od današnje bančne krize. Proti koliko odgovornim osebam z vrha finančnih inštitucij so bila vložene ovadbe danes? Niti ena, če odštejemo Bernarda Madoffa, ki pa ne sodi med bančnike. Se vam zdi, da tukaj nekaj močno smrdi?

Še enkrat moramo izpostaviti, da bistvo krize predstavljajo previsoki obsegi dolgov. Sedanji »veliki« evropski načrt reševanja tega problema ne rešuje, saj predvideva ohranitev skoraj enake zadolženosti. Temu pravzaprav sploh ni mogoče reči »reševalni« načrt, saj ne rešuje ničesar. Potrebno je zmanjšati obseg zadolžitve! To je možno le na dva načina: prvi je normalno odplačilo obveznosti, kar pa ugotavljamo, da ni več mogoče, drugi pa odpis dolgov oziroma bankrot. Prav bi bilo, da se naposled začnemo pogovarjati o rešitvah, ki bi dokončno presekale s to krizo, saj se vleče že četrto leto. Vse ostalo je zgolj birokratsko leporečje in zavlačevanje, kar pa je pravzaprav vse kar v Bruslju res dobro obvladajo.

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.