Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


11.11.2011, 13:23

The Italian Job

Grške težave so le še neprijeten spomin. Na vrsti je Italija.

Kljub neprestanem sestankovanju evropskih finančnih ministrov, premierjev in guvernerjev centralnih bank ter obljubam o skorajšnji rešitvi dolžniške krize, ki preveva stari kontinent, se fundamenti kreditnega sistema počasi a vztrajno zaostrujejo. Krivulja italijanskih obveznic se je ta teden prvič obrnila. Donosi kratkoročnih obveznic (npr. 2 ali 3-letnih) so že enaki ali višji od dolgoročnih 10-letnih. Le-ti pa presegajo 7% na letni ravni. Invertirana krivulja donosov pomeni, da vlagatelji v bližnji prihodnosti pričakujejo »težko preizkušnjo«. Da vas ne morimo preveč s tehničnimi podrobnosti, kaj bi taka preizkušnja lahko bila, bomo uporabili preproste besede enega od rednih komentatorjev trga obveznic: »This is bad, very bad!«. In da ne boste mislili, da ne more biti še slabše. Vse več je znakov, da se negativne sile zbirajo tudi okoli francoskih obveznic. Še posebej po objavi izredno slabih podatkov o tamkajšnji industrijski proizvodnji, kar je jasen signal, da se recesija počasi a nezadržno plazi tudi v samo evropsko sredico. V Evropi ostaja oaza varnosti samo še Nemčija – zaenkrat še, dokler tudi ECB ne odpre Pandorine skrinjice in iz nje povleče svoj zaprašeni tiskalnik.

Reakcija delniških trgov je bila, vsaj v začetku tedna, kljub temu presenetljivo nasprotna od reakcije na kreditnih trgih. Delnice so namreč pridobivale na vrednosti, še posebej, ko je italijanski predsednik vlade Silvio Berlusconi naznanil možnost svojega predčasnega odhoda. Vlagatelji očitno Berlusconijev potencialni odhod povezujejo z napredkom pri sprejemanju nujnih varčevalnih reform. A tukaj se po našem mnenju motijo. Katerakoli vlada se bo v Italiji morala soočiti z močnimi sindikati in opozicijo, ki bodo blokirale vse spremembe. In ne zgolj to. Donos italijanskih obveznic je samo v zadnjem mesecu dni zrasel za 1 odstotno točko, kar pomeni, da bo morala Italija vsako leto za servisiranje svojega obstoječega dolga porabiti cca 15 milijard EUR več samo zaradi rasti obrestnih mer. Teh 15 milijard pa predstavlja skoraj polovico predvidenega varčevalnega paketa reform, ki naj bi, če bo sploh kdaj sprejet, prinesel 40 milijard prihranka na letni ravni. Se pravi, da so Italijani polovico pričakovanih prihrankov že izgubili samo zaradi dviga obrestnih mer. Nič kaj spodbuden začetek.

Problemi Italije so žal tudi problemi Slovenije. Italija je namreč, za razliko od Grčije, eden največjih slovenskih zunanjetrgovinskih partnerjev. Recesija ali kreditni krč v Italiji bi/bo imel izredno negativne učinke na tisti del slovenskega gospodarstva, ki ima odnose z italijanskimi podjetji. Do Grčije smo izpostavljeni zgolj s tistim nesrečnim posojilom, ki smo jim ga nakazali v okviru prve tranše evropskega reševalnega načrta, izpostavljenost našega gospodarstva do Italije pa je bistveno bolj kompleksna. Kriza je torej sedaj zares tudi na našem pragu.

V zadnjih tednih redko pišemo o dogajanju doma, to pa predvsem zato, ker se nič zares novega (vsaj v ekonomskem smislu) ne dogaja. Za borzne vlagatelje je morda ta hip še najpomembnejša tema morebitna prodaja Mercatorja, kjer pa se po stari slovenski navadi vnovič zapleta. V domačem političnem prostoru narašča nasprotovanje prodaji, sedanji lastniki, predvsem banke, pa bi se radi tega bremena čim prej rešili. Najboljši ponudnik, hrvaški Agrokor je, če lahko sodimo po časopisnih člankih, pripravljen ponuditi 221 EUR za delnico, ponudba bankam pa po zadnjih nepotrjenih informacijah velja osem tednov. V tem času bodo tekla pogajanja glede pogojev prodaje (skrbni pregled Mercatorja, varovanje delovnih mest in dobaviteljev, vprašanje sedeža družbe itd…) od česar bo tudi odvisno ali bo naposled ponudba tudi sprejeta. Če bo sprejeta s strani več kot 25% lastnikov Mercatorja, bi temu morala slediti ponudba za prevzem celotnega podjetja pod enakimi pogoji. Ker so vmes v Sloveniji še volitve, se ni potreba čuditi, če bo prodaja Mercatorja postala ena večjih predvolilnih tem, kar pa bo postopku prodaje samo škodilo, saj bodo na dan priplavala čustva, ki v ta kontekst ne sodijo.

Kaj povleči iz vsega tega dogajanja? Preprosto dejstvo, da so finančni trgi naposled podali jasno napoved prezadolženim državam, podjetjem in posameznikom, da tega početja ne bodo več odobravali. Revolt obvezniških trgov se širi kot gozdni požar. Politiki so zmotno verjeli, da lahko zgolj z lepimi besedami o varčevanju pomirijo trge, brez sprejema resnih ukrepov. S takim slepomišenjem so si kupovali čas in naposled zakuhali še težjo krizo. Od obljub se pač ne da živeti in to bomo vsi občutili na precej neprijeten način. Rezi, ki so potrebni v državnih blagajnah danes in v prihodnje bodo bistveno večji, kot bi bili potrebni, če bi se s temi težavami soočili pred štirimi leti, ko so bili prvi bliski na obzorju že dovolj jasno znamenje prihajajoče nevihte. Danes je jasno, da ne gre več zgolj za nevihto, temveč vihar. Pripravite se.

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.