Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


25.11.2011, 13:53

Slab teden za evropske borze

Likvidnostna situacija v evropskem finančnem sistemu se iz dneva v dan zaostruje.

Niti eden od pompozno oznanjenih dosedanjih ukrepov (sklad EFSF, prepoved kratkih prodaj, stres testi, nakupi obveznic s strani ECB,…) ne uspe zaustaviti širitve okužbe v finančnem sistemu. V zadnjih dneh smo doživeli tudi de-facto preskok nezaupanja investitorjev iz držav PIIGS na evropsko sredico, ki je bila do sedaj ocenjena kot varna. Zaskrbljujoči so predvsem trendi pri obveznicah Belgije, Francije in Avstrije. Slednja je svojim bankam že omejila vsa nova posojila na področju JV Evrope, kamor sodi tudi Slovenija. Sedaj smo dejansko obkroženi s kriznimi ukrepi. V naši zahodni sosedi Italiji se bojujejo s finančno krizo, Avstrija na severu se pripravlja na težave svojega bančnega sistema, na vzhodu pa so tudi Madžari pravkar zaprosili Mednarodni denarni sklad za novo pomoč. Javnofinančne situacije na Hrvaškem najbrž nima niti smisla komentirati. Evropa je eno samo razdejanje kreditnih ekscesov katerih obseg dojemamo šele danes, ko se okužba širi kot blisk medtem, ko pravih rešitev ni na vidiku.

V zadnjih dneh je moč slišati vse več pozivov k aktivnejši vlogi Evropske Centralne Banke (ECB). Od nje nekateri pričakujejo močnejše ukrepe v smislu odkupov obveznic »okuženih« držav. Nekateri gredo še dlje in predlagajo uvedbo skupnih evropskih obveznic. Države kot so Italija, Španija, Grčija in podobne bi torej za financiranje izdajale skupne evropske obveznice, katerih poplačilo bi nato garantirale vse države evrobmočja. Jasno je seveda, da temu predlogu najostreje nasprotuje Nemčija, ki se boji prenosa obveznosti prezadolženih držav na svoj proračun. V zameno zahteva brezpogojno fiskalno unijo, kar pomeni nadzor nad proračunsko porabo vseh držav. To bodo skušali doseči s spremembami  evropskih pogodb. Temu na drugi strani nasprotujejo ostale države, ki se bojijo političnih posledic izgube lastne finančne suverenosti. Klobčič je izjemno zapleten, največja nevarnost pa je, da bo komu od vpletenih prekipelo in se bo prej ali slej odločil za samostojno pot, kar bi dejansko pomenilo razpad evroobmočja kot ga poznamo danes. Vprašanje pa je, ali ni to v končni fazi pravzaprav neizogiben razplet.

Kar se tiče domačega borznega parketa je stanje sledeče: imamo nekaj objav dobrih poslovnih rezultatov prvih devetih mesecev letošnjega leta (npr. Telekom Slovenije in Aerodrom Ljubljana) ter nekaj manj ugodnih informacij. Kar se tiče dobrih poslovnih rezultatov je seveda mišljeno relativno, glede na gospodarsko situacijo v kateri se ta čas nahajamo. Telekom Slovenije je namreč zabeležil 38 milijonov EUR čistega dobička oziroma 6-krat več kot v enakem obdobju lani. Aerodrom Ljubljana je svoj čisti dobiček obdobja povečal za 45% na 5,7 milijona EUR. Telekom Slovenije je kljub padajočim prihodkom od prodaje uspel dobičkonosnost izboljšati s klestenjem stroškov, predvsem stroškov dela in amortizacije. Aerodrom Ljubljana je večino povečanja dobička ustvaril z nižjim obsegom stroškov storitev med katerimi izstopa skoraj 1 milijon EUR manj za stroške marketinga. Aerodrom Ljubljana je trenutno eno redkih domačih podjetij, ki je skorajda brez dolgov, lastni kapital namreč zajema kar 97% bilance stanja. Za krizne čase je to izjemno dobra popotnica, saj jim ni potreba plačevati obresti. Upajmo da upravi to ne bo preveč povečalo apetitov po prihodnjem zadolževanju, vsaj dokler ne bo jasno ali so kakršnekoli večje naložbe zaradi pričakovane dolgotrajnosti krize res smiselne. V teh časih je dovolj ena zgrešena poteza in že si pod vodo.

Žal imamo tak primer na obali. Delnica koncerna Intereuropa je po informaciji, da ukinjajo hčerinsko družbo Intereuropa transport padla pod 1 EUR. Transportna dejavnost v Intereuropi je po besedah uprave družbe že dlje časa negativna. Težava je v tem, da si danes Intereuropa tega ne more več privoščiti, saj je zaradi obsežne naložbe v Rusiji, ki ne prinaša pričakovanih ekonomskih učinkov obremenjena z visokimi finančnimi odhodki za obresti. Ker teh stroškov seveda ne more znižati, dokler ne odplača dolgov, si mora prizadevati čim bolj ustaviti krvavenje na ostalih dejavnostih družbe. Idealno bi bilo prodati kompleks v Rusiji, a je vprašanje ali lahko danes iztržijo tako ceno s kateri bi poplačali vse kredite. Z usodo Intereurope je povezano tudi gibanje tečaja delnic Luke Koper, ki se je v zadnjih dneh spustila pod 8 EUR.

Skoraj pričakovano bi lahko rekli glede dogajanja okoli Mercatorja. Prodajne aktivnosti so do nadaljnjega upočasnjene zaradi neznank, kdo sploh sodeluje v konzorciju kupcev. Dlje časa se je omenjalo podporo nekaterih od največjih evropskih bank nato je bila v igri EBRD sedaj ni več jasno niti to ali ima Agrokor dejansko podporo bank pri nakupu Mercatorja ali ne. Kakorkoli že, tečaj delnice je po objavi upočasnitve postopka prodaje zdrsnil za 5% na 170 EUR.

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.