Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


02.12.2011, 14:03

Globalna akcija

Centralne banke so v koordinirani akciji ta teden popolnoma krojile gibanja na kapitalskih trgih.

Že v ponedeljek je bilo jasno, da se nekaj dogaja, saj so glavni svetovni borzni indeksi pridobivali preko 4% vrednosti. Takrat je še šlo za špekulacijo, da bo Italija dobila preko 400 milijard EUR pomoči od Mednarodnega monetarnega sklada. Ta informacija je bila nato tekom dneva zanikana, a to delnicam ni škodilo. Prava bomba je sledila v sredo, ko so vse glavne centralne banke sveta (Ameriška, Japonska, Švicarska, Kanadska, Britanska in Evropska) objavile koordinirano akcijo medsebojnega zagotavljanja dolarskih posojil po potrebi. Delniški trgi so popolnoma ponoreli in znova pridobili preko 4% na dnevni ravni.

Skok je bil seveda čisto psihološke narave, saj ta ukrep ne spremeni popolnoma ničesar v širšem kontekstu previsokega obsega dolgov, ki trenutno obremenjuje razvita gospodarstva. Gre bolj za to, da sta bila pesimizem in strah okoli obstoja evroobmočja v zadnjih dneh tako visoka, da lahko kakršenkoli poseg monetarnih oblasti povzroči olajšanje vlagateljev in začasno sprostitev tega pritiska. Koliko časa bo to olajšanje trajalo je seveda drugo vprašanje, a države kot so Grčija, Italija, Španija in seveda tudi Slovenija se bodo morale navkljub zadnjim posegom centralnih bank spopasti z varčevalnimi ukrepi.

Kaj so pravzaprav storile centralne banke? Objavile so možnost medsebojnih valutnih zamenjav po nižji obrestni meri (overnight indexed swap + 50 točk), ki so namenjen predvsem zagotavljanju kratkoročne likvidnosti v ameriških dolarjih za banke kjerkoli po svetu. Ukrepi so seveda namenjeni predvsem evropskim bankam, ki so bile v zadnjih dneh zaradi likvidnostnega krča že praktično odrezane od kratkoročnega financiranja. Očitno so se v centralnih bankah ustrašili (oz. vedo nekaj česar mi ne vemo), da je morda katera od bank tudi tik pred potopom, kar bi sprožilo verižno reakcijo podobno tisti iz časa zloma Lehman Brothers leta 2008. Gre torej bolj za preventivni likvidnostni ukrep, da v primeru težav ene do bank, panika ne bi povzročila popolnega finančnega krča. Posledično torej menimo, da prevelik optimizem delniških trgov najbrž ni upravičen, saj fundamentalne težave ostajajo nerešene. Evropa vstopa v varčevalno recesijo, Kitajska rast se naglo ohlaja zaenkrat še najbolje kaže ZDA, ki pa se še komajda držijo nad vodo.

Pri tem morate vedeti, da gibanja na trgu niso zgolj posledica toka fundamentalnih podatkov o stanju ekonomije, podjetij, dobičkov in podobnega, ampak v veliki meri tudi apetita vlagateljev po tveganju. V obdobjih, ko je prevzemanje tveganj močno so vrednotenja tveganega premoženja na trgih visoka. Velja tudi obratno, ko vlagatelji niso pripravljeni tvegati, so vrednotenja (tečaji delnic) nizka. Apetit po tveganju je zelo volatilna zadeva, nekateri ji pravijo tudi sentiment. Zelo hitro lahko prehaja iz enega stanja v drugo. Gorivo zanj predstavlja predvsem čredno obnašanje vlagateljev. Nekaj, kar je bilo še včeraj dojeto, kot preveč tvegano lahko že jutri ob spremembi določenih faktorjev postane »najbolj iskana roba«. V tej luči lahko opišemu tudi dogajanje zadnjih dni na borzah.

Vlagatelji, ki so še teden dni nazaj ocenjevali situacijo kot izredno rizično, predvsem zaradi dogajanja v Evropi, so nenadoma zaradi zunanje intervencije centralnih bank spremenili mnenje in začeli ponovno sprejemati tveganja. Tako hitri obrati sentimenta so zelo značilni za intervencije monetarnih oblasti, ki včasih posredujejo ravno zaradi tega, da s trga odpravijo strahove. Če bo ta zadnja intervencija dovolj prepričala vlagatelje, da velja spet tvegati, lahko za dlje časa usmerja gibanje delniških trgov. Tisti, ki tako igro sprejemajo lahko seveda zajahajo val in poskušajo izkoristiti obdobje v katerem vlagatelji spet nekoliko bolj optimistično zrejo na delniške trge vendar se morajo pri tem zavedati, da na dolgi rok prevladajo predvsem fundamenti gospodarstva. Če ti fundamenti v določenem času ne bodo pokazali pozitivnih premikov se bo apetit po tveganju ponovno nenadoma umaknil s kapitalskih trgov.

Na kratko bi torej za zaključek lahko rekli, da situacija na delniških trgih ostaja neugodna z vidika dolgoročnih vrednotenj podjetij in predvsem nerazrešenih oziroma celo naraščajočih dolžniških težav. Se je pa ta teden pomembno spremenil sentiment vlagateljev, ki je bil še predhodni teden izredno pesimističen. Ta sprememba lahko (oziroma v določeni meri je že) povzroči skok delniških tečajev. Za kaj več kot začasen izbruh optimizma pa bodo potrebna konkretna dejanja predvsem na fiskalni fronti, ki je tudi najbolj problematična.

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.