Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


08.12.2011, 15:22

Vlagatelji pustili skrbi za seboj

Evforija na kapitalskih trgih po posegu centralnih bank prejšnji teden, se nadaljuje.

Kljub temu, da gre po vsebini zgolj za likvidnostno operacijo so trgi po svoji stari navadi reagirali z navdušenjem. Ponavlja se vzorec: bolj kot je določen poseg zapleten in nedoročen, bolj so investitorji nad njim navdušeni in neučakani. Seveda so kasneje za to običajno tudi kaznovani. Ta zadnja intervencija centralnih bank s katero so si zgolj medsebojno zagotovile dolarske kreditne linije v ničemer ne spreminja fundamenta dolžniških težav v Evropi, ZDA, Japonski in še kje. Niti eden od proračunskih deficitov ne bo zaradi te intervencije nižji, nikjer ne bo gospodarska rast zaradi tega višja. A za vlagatelje je to očitno zaenkrat zadosten razlog za nakupe vrednostnih papirjev.

Kar se tiče makroekonomske situacije ostaja slaba. Evropa je dejansko z eno nogo že v recesiji. V ZDA so indikatorji malenkost boljši, oziroma pošteno povedano, se ne poslabšujejo več tako intenzivno, kot so se pred dvema mesecema. Ohlaja se gospodarska aktivnost na Kitajskem, kjer je cikel povsem odvisen od kreditnega impulza tamkajšnjih državnih bank. Ali se lahko tej neugodni kombinaciji izognemo brez recesije v naslednjih mesecih je veliko vprašanje. Predvsem bi bila potrebna velika koordinirana akcija za zmanjšanje dolžniškega bremena v Evropi. Vendar kako to zmanjšanje doseči, da bi bili pri tem vsi zadovoljni, tako tisti, ki so denar posodili, kot tisti, ki so si ga izposodili? Rešitev tega vprašanja je zagotovo vredna prihodnje nobelove nagrade za ekonomijo (in morda celo tiste za mir).

Nekaj napredka je v zadnjih dneh dosegla Italija s svojim novim predsednikom vlade Montijem. Rebalans proračuna predvideva cca 40 milijard EUR prihranka na letni ravni. Številka se na prvi pogled zdi visoka in je kar precej pomirila trge, saj so zahtevani donosi italijanskih obveznic upadli iz skoraj 8% pod 6%. A vedeti je potreba, da italijanski letni proračunski primanjkljaj presega 75 milijard EUR. Načrtovani prihranek torej dosega komaj dobro polovico primanjkljaja, za ostalo polovico se bo dolg Italije še povečeval. In pri tem je vprašanje še to, ali bo tistih 40 milijard prihrankov dejansko izvedenih tudi v praksi. Italijani so znani po tem, da pogosto napišejo eno stvar, naredijo pa drugo. Tega, da bo zaradi rebalansa in varčevanja Italija najbrž zdrsnila v recesijo raje niti ne omenjamo, saj sliko zgolj dodatno poslabša.

Še en problem imamo pri tej zadevi. Gospod Monti je sicer najbrž strokovnjak za finance, a grenak priokus pusti dejstvo, da na mesto predsednika italijanske vlade ni bil izvoljen. Podobno se je zgodilo ob zamenjavi vlade v Grčiji. Ti procesi v prezadolženih državah gredo v zelo nevarno smer, ko ljudje nimajo več nadzora nad državno politiko. Vlade so vsiljene od zunaj pri čemer niti ni jasno, kdo je v ozadju tega. So to mednarodni upniki, ki so posodili denar in ga želijo dobiti vrnjenega? Kdo ima pravico odločati o suverenosti nekega države, če ne njeni državljani? Res je, da so državljani pogosto sami krivi za nastalo situacijo, ker nasedajo sladkim obljubam politikov, ki nato skozi leta pripeljejo do bankrota državne blagajne. O reševanju nastale situacije in o svoji prihodnosti bi morali po demokratičnih standardih odločiti volilci na volitvah, ne pa bančniki v Bruslju. Ti bi morali svoj del krivde (oziroma finančnih izgub) nositi sami tako, kot jih bodo morali zaradi varčevalnih ukrepov prebivalci Grčije, Italije pa še katere od prezadolženih evropskih držav.

Z domače borze niti ta teden ne moremo poročati o kakih pozitivnih premikih. Zaradi znanih zapletov s prodajo Mercatorjevih delnic so te na borzi ponovno zdrsnile pod 160 EUR za delnico. Šibke so bile ta teden tudi delnice Gorenja in Petrola. Predvsem je pri vseh opaziti nizko likvidnost, tam kjer se pojavijo kake večje količine pa so skoraj izključno na prodajni strani. Občutek nelikvidnosti v slovenskem gospodarstvu je izredno močan. Tisti, ki še imajo kakšne zaloge v finančnih instrumentih pritiskajo na prodajni strani, nasprotna kupna moč pa je zelo nizka. Nobena informacija ne premakne tečajev delnic, kar se lepo vidi na primeru Telekoma Slovenije, ki je zabeležil razmeroma ugodne poslovne rezultate. Delnica je za dan ali dva poskočila, a se je nakupni pritisk hitro iztrošil, tečaj pa se je nato skoraj vrnil na izhodišče. Dogajanje je skoraj zrcalna slika tistega iz leta 2007, kar je tudi značilno za kreditne balone. Škoda, ki nastane po poku takih balonov pa je običajno precej večja od razlike v gospodarski rasti, ki bi jo imeli, če balona ne bi napihovali. Je kar je, upajmo le, da smo se iz te lekcije naučili, da so kreditni baloni škodljivi. Še najbolje bi bilo, če bi zadolževanje in proračunski deficit omejili kar v ustavi, saj politiki prepogosto popustijo skušnjavam »poceni denarja«.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.