Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


16.12.2011, 13:56

Borze znova pod pritiskom

Naše skrbi iz preteklega tedna se že uresničujejo.

Napovedali smo, da bodo vlagatelji kaznovani zaradi preveč evforičnih reakcij na sestanek Evropske Unije in na likvidnostne injekcije centralnih bank. Razočaranje in streznitev sta bila res hitra. Vsi pomembnejši borzni indeksi so ta teden zdrsnili in se vrnili na nivoje izpred 14 dni. Pravzaprav je še posebej nerazumljivo dejstvo, da obstaja še kdo, ki verjame, da je možno to krizo rešiti na političnih sestankih ali z likvidnostnimi ukrepi. Že najmanj dve leti na tem mestu pridigamo, da gre za krizo solventnosti, kar pomeni, da je obseg dolgov previsok in ga s tekočo produktivnostjo ne zmoremo več servisirati. Rešitev je samo ena: zmanjšati obseg dolgov bodisi skozi odplačilo bodisi skozi odpis. Oboje je boleče za gospodarsko rast, a drugega izhoda ni. Noben posameznik, nobeno podjetje in nobena država na dolgi rok ne more trošiti več, kot zasluži. In vendar to cela Evropa, ZDA in še katera druga država počne že več kot deset let. Prišel je čas, ko se bodo za te neumnosti začeli izstavljati računi.

Ta kriza je fundamentalno drugačna od običajnih cikličnih recesij, kjer pride zgolj do kratkoročnih neravnovesij med ponudbo in povpraševanjem. Dosegli smo zid t.i. »dolžniškega supercikla«. Produktivne kapacitete enostavno ne vzdržijo več obsega dolgov in obveznosti, ki so se nabrale skozi leta. Kakršnikoli poskusi dodatnega zadolževanja zgolj podaljšujejo agonijo. Razdolževanje bo zahtevalo svoj čas, kar pomeni, da se bodo gospodarstva še dolgo vrtela na zmanjšanih obratih. Stopnja brezposlenosti bo nadpovprečno visoka, zasebna in državna potrošnja ter investicije bodo močno okrnjene. Za tako okolje načeloma niso značilni močni inflacijski pritiski, razen seveda v primeru eksternih šokov (npr. skok cen nafte zaradi morebitnega vojaškega konflikta na Bližnjem vzhodu). Predvsem pa se bo močno skrčila vloga finančnega sektorja v BDP. Če je na vrhuncu balona v nekaterih državah, recimo Velika Britanija in ZDA, finančni sektor predstavlja preko 20% BDP, se bo s procesom razdolževanja ta vloga skrčila. Predvidevamo lahko tudi, da bo zaradi izjemnih solvetnih težav določen del bančnega sistema, predvsem v Evropi, v takšni ali drugačni obliki nacionaliziran.

V zadnjih tednih se pojavljajo močni pritiski na Evropsko centralno banko (ECB), naj vendarle začne s »printanjem«. Na ta način naj bi po mnenju zagovornikov te ideje rešili likvidnostni krč in pomagali prezadolženim državam pri servisiranju dolgov. Na take ideje imamo samo en odgovor: poglejte si kako so te zadeve funkcionirale v Weimarski Nemčiji pred 2. svetovno vojno, v Argentini, nekdanji Jugoslaviji, Zimbabveju in podobnih državah, ki so neslutene gospodarske uspehe dosegle s tiskanjem denarja. Upajmo, da se bo ECB držala napisanih pravil (po katerih ne sme eksplicitno monetizirati dolgov držav članic) in bo raje izbrala pot počasnega in bolečega zdravljenja. Inflacija je namreč eden najbolj nepravičnih davkov predvsem zato, ker se marsikdo (predvsem manj premožni in srednji sloj) niti ne zaveda, da ga plačuje.

Določeni sklepi sprejeti na vrhu EU prejšnji teden so vendarle vredni pohvale. Predvsem del, ki se nanaša na uravnoteženje proračunov, kar naj bi države članice zapisale tudi v lastne ustave. Na ta način bi politikom in drugim interesnim lobijem dejansko prepovedali uveljavljanje lastnih interesov in kupovanje volilnih glasov z davkoplačevalskim denarjem, saj bi vsakemu politiku, ki bi prekršil načelo uravnoteženega proračuna grozila kršitev ustave. To pa je, vsaj v demokratičnih državah, ena najhujših možnih obtožb in običajno pomeni tudi konec politične kariere. Vendar ta del rešuje kvečjemu prihodnje težave, v ničemer pa se ne dotika sedanjih dolgov. Razgradnja le-teh bo predstavljala najbolj boleči del te krize, ki pa se mu ni več moč izogniti.

Zaenkrat torej indikatorji prihajajoče recesije ostajajo močni. Varčevalni paketi v evropskih državah bodo že sami po sebi sprožilec negativnih gibanj BDP. Močno ohlajanje kreditne rasti na Kitajskem prav tako vzbuja skrbi predvsem v tamkajšnjem finančnem in nepremičninskem sektorju. Še najbolje v tem trenutku kaže ZDA, kjer so znaki recesije zaenkrat še mešani, vendar je velika verjetnost, da bo močnejši padec gospodarske aktivnosti v Evropi nazadnje za seboj potegnil še ZDA. V takem okolju naklonjenost tveganim naložbam praviloma vlagateljev ne nagrajuje, vsaj do trenutka, ko bodo borzni indeksi primerno vključevali vsa recesijska pričakovanja.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.