Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


23.12.2011, 13:38

Kaos okoli Mercatorja

Tokrat lahko več prostora posvetimo domačim temam, žal pa te vlagateljev ne bodo ravno razveselile.

Najbrž ste dogajanja okoli Mercatorja sedaj že siti pa vendarle: koalicija nasprotnikov prodaje je v zadnjem tednu dni zagnala tak kaos okoli tega dogodka, da se je naposled zgodilo kar se je moralo zgoditi. Vse kaže, da se prodaja ponovno oddaljuje, če ni morda tokrat celo zares padla v vodo. Zaradi obnašanja politike je svoj odstop s položaja predsednika uprave največje domače banke NLB že naznanil Božo Jašovič. NLB je namreč med največjimi prodajalkami delnic Mercatorja, politika pa ji sedaj ta proces neposredno onemogoča. Hkrati v nekaterih medijih upravo NLB odkrito napadajo s kritikami o slabem vodenju banke češ, da bančnega portfelja ne čisti dovolj hitro ter da se izgube kopičijo že tretje leto.

Prvič: dejstvo, da se portfelj NLB ne čisti hitreje je izrecna odgovornost politikov in interesnih lobijev, ki na vsakem koraku blokirajo kakršnekoli poskuse čiščenja bodisi odprodajo stanovanj, bodisi odprodajo delnic ipd. Banki seveda zaradi tega grozi primanjkljaj kapitala, kar pomeni, da ne more posojati sredstev gospodarstvu in prebivalcem. Drugič: sedanje izgube so predvsem posledica preteklih odločitev nekdanjih uprav banke, ki so radodarno posojale denar, še posebej radodarno tistim, ki so imeli močne politične zveze. Vidite, spet politika. Sami veste, da smo v naših tedenskih poročilih redni kritiki bančnega sistema in njegove ponzijevsko-ciklične narave delovanja. A v primeru Mercator moramo stopiti upravi NLB v bran, saj je politična gonja tokrat presegla vse meje. In odstop predsednika uprave NLB je pohvale vredna simbolična gesta človeka, ki se s takim načinom vodenja državnih poslov ne strinja.

Delnica Mercatorja je pričakovano na Ljubljanski borzi zaradi najnovejših zapletov močno zdrsnila. Zadnji posli so se sklepali nekje okrog 135 EUR za delnico. Zaradi tega bodo banke seveda pod še večjim pritiskom kapitalskih izgub in odpisov, delničarji pa seveda tudi niso ravno dobre volje. Paradoksalno so edini, ki so s tako situacijo zadovoljni tisti, ki večinoma niso med lastniki Mercatorja, to so na primer dobavitelji, živilska industrija,… V Sloveniji torej lastniki s svojim premoženjem ne morejo prosto razpolagati, ampak je to odvisno od dobre volje nekoga »od zgoraj«, ki mora dati svoj blagoslov k vsaki transakciji. Zelo groteskna situacija, še posebej idiotsko sliko pa na ta način kažemo pred tujimi trgi, od katerih smo v bistvu finančno odvisni. Denarja za plače v javnem sektorju, pokojnine, zdravstvo, šolstvo ipd. si namreč vse več izposojamo v tujini z izdajami dolgoročnih državnih obveznic ali drugih kratkoročnih papirjev državnega dolga. Danes si torej zapomnite imena tistih, ki v Sloveniji s svojimi »idejami« o državnem nadzoru nad gospodarstvom kopljejo luknjo v državni proračun in se igrajo z boniteto države, kolikor je je sploh še ostalo. Ko bo nekega dne, zaradi poseganja politike in matematično nevzdržnih obljub, denarja v Sloveniji zmanjkalo, bo treba pobrskati po spominu in poiskati odgovorne za to situacijo.

Trenutek, ko se bo država začela soočati s plačilnimi težavami se izredno hitro približuje. Nakopičene obljube preteklih let, pospešeno staranje in upokojevanje prebivalstva, gospodarska kriza ter visoko število brezposelnih, povzročajo finančne škarje, ki vse bolj neusmiljeno režejo naš finančni položaj. Prihodki proračuna so nižji od načrtovanih, odhodki pa vsako leto višji. Vse bolj se zdi, da taka situacija ne bo zgolj prehodnega značaja, temveč postaja sistemska. V zadnjih petnajstih letih je bilo v proračunski sistem bistveno premalo vplačano (v obliki davkov in prispevkov) in hkrati bistveno preveč obljubljeno (v obliki pokojnin, socialnih transferjev ter zdravstvenih, šolskih in drugih javnih storitev).

Kot narod bomo morali doseči konsenz glede tega, koliko smo pripravljeni obdavčiti gospodarstvo in gospodinjstva in nato te prihodke razdeliti med pokojnine, socialo, zdravstvo in druge stvariti. In niti centa več. To pomeni, da se bomo morali določenim javnim storitvam enostavno odpovedati in jih plačevati iz lastnega žepa. Ali pa enormno obdavčiti vse kar leze in gre in s tem seveda posledično sprožiti gospodarski zaton države. Žal druge možnosti enostavno ni. Porabiš lahko samo toliko kolikor pridelaš. Vse ostalo dolgoročno ne zdrži matematičnega testa, oziroma predstavlja zgolj osnovo za špekulativne piramidne igre, ki jih prej ali slej raznese na prafaktorje. Verjamemo, da si nihče ne želi, da bi bile njegove pokojnine, zdravstvene storitve ali šolanje otrok odvisni od finančno-političnih igric in špekulacij. A trenutno živimo ravno v takem sistemu.

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.