Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


30.12.2011, 09:36

Bilanca 2011

Ker gre za zadnje letošnje poročilo, si poglejmo, kaj vse se je v iztekajočem se letu zgodilo.

Na hitro že tradicionalno preletimo napovedi, ki smo jih za leto, ki se počasi zaključuje podali ob istem času lani:

  • omenjali smo naraščajoči pritisk v državah evropske periferije, ki ga bo Evropska Centralna Banka s težavo držala pod nadzorom;
  • Kitajsko smo predstavili, kot potencialno težavo, kljub temu, da je večina na trgu ravno od nje pričakovala, da bo svetovni vlečni konj;
  • poslabševanje situacije v bilancah finančnih institucij širom sveta;
  • rast dolgoročnih obrestnih mer, pojav socialnih nemirov.

Predvsem prve tri točke smo dokaj dobro zadeli. Države evropske periferije (Grčija, Portugalska in predvsem Italija) so v letošnjem letu definitivno krojile dogajanje na kapitalskih trgih. Večina evropskih borz zaradi tega zaključuje leto v rdečih številkah. Tudi Kitajska se je kot napovedano z naše strani, letos izkazala drugače od pričakovanj večine. Tamkajšnji borzni indeks leto zaključuje s 23% padcem, močno se ohlaja nepremičninski sektor, težave bodo udarile ven v bančnih bilancah. Kar se tiče poslabševanja stanja finančnega sektorja najbrž ni potreba posebej izgubljati besed. Med sektorskimi borznimi indeksi, ki so se v letošnjem letu najslabše odrezali so ravno banke in zavarovalnice. Deležni smo bili tudi nekaterih odmevnih »finančnih dogodkov«, kakršen je bil na primer propad (oz. nacionalizacija) belgijske banke Dexia.

Edina točka, kjer ne moremo zabeležiti čistega zadetka je četrta. Tukaj je naš izkupiček polovičen. Obrestne mere so dejansko zrasle v bolj rizičnih državah (podvojitev zahtevanih obresti na portugalske, španske in italijanske obveznice), vendar so hkrati upadle v tistih državah, ki jih investitorji še občutijo, kot varno zavetje. Mednje sodita ZDA in Nemčija. Trg je torej začel delovati tako, kot bi moral že vsaj deset let pred tem. Ločevati je začel države z vzdržnim proračunskim razmerjem in stabilnim političnim okoljem od tistih, ki tega ne premorejo. Glede vzdržnosti proračunskih postavk ZDA imamo sicer nekaj pomislekov, vendar jih zaradi drugih zgodovinskih okoliščin vlagatelji že tradicionalno uvrščajo med bolj varne države. Tudi to se bo nekega dne spremenilo, če se ZDA ne spravijo v red. Kar se tiče napovedi socialnih nemirov, moramo tudi priznati zgolj polovičen zadetek. Res je, da je bila spomladi celotna Severna Afrika v plamenih in da je Grčija še danes eno samo razdejanje, a so jo druge razvite države z izjemo nekaj dnevnih pouličnih bojev (Velika Britanija, Italija, Španija) še poceni odnesle. To napoved lahko najbrž prenesemo v prihodnje leto.

Tako torej, kljub temu, da je v prvi polovici leta našim napovedim bolj slabo kazalo (borzni indeksi so v mesecu maju beležili rekordne vrednosti, skoraj 10% nad začetkom leta) so se naši strahovi in napovedi v drugi polovici leta izkazali za upravičene. Desetletij nakopičenih finančnih bremen enostavno ni možno kar tako pomesti pod preprogo, kljub temu, da si večina politike ter odgovornih na vrhu finančnih institucij to zelo močno želi.

Na domačih tleh je bila situacija še nekoliko slabša. Likvidnostni krč je popolnoma zamrznil slovenski kapitalski in bančni trg. Borzni indeks SBI Top je v zadnjih 12 mesecih zabeležil kar 30% padec. Denarja za resne nakupe delnic enostavno ni več, prodajalcev pa je zaradi likvidnostnih potreb vsak dan dovolj. Posledica tega je, da so tečaji delnic počasi a vztrajno padajoči. Trg je praktično mrtev, nobena informacija ne zmore spremeniti smeri trenda. Situacija je pravzaprav obratna tisti iz leta 2007. Takrat je bilo denarja (kreditov) preveč, na borzi se je kar trlo kupcev, nihče pa ni želel oziroma ni imel potrebe prodajati. Cene so rasle iz dneva v dan in nobena informacija ni zmogla ohladiti te evforije.

In sedaj lahko potegnemo analogijo. Če je bila takrat dobra priložnost za prodajo delnic oz. vsaj zmanjšanje svoje izpostavljenosti, lahko danes torej ugotovimo, da je situacija morda zrela za počasno povečevanje izpostavljenosti domačim delnicam. Poudarek je na besedi počasno, ker nikakor nismo mnenja, da je krize že konec, še posebej moteče pa je državno lastništvo (oz. politične posledice le-tega) v nekaterih sicer strateško zanimivih podjetjih. A dejstvo je, da stari borzni mački pravijo, da se kupuje takrat, ko vsi prodajajo. In če kdaj, smo danes definitivno prestopili v to fazo. Vseeno pa ostajamo pristaši delnic podjetij z nizkim obsegom dolgov, močnim denarnim tokom in uveljavljeno blagovno znamko ter stabilnimi in visokimi dividendami. V Sloveniji jih je zaenkrat bolj malo.

Naše splošno mnenje o vrednotenjih delnic na trgih že poznate. Predvsem v prvi polovici leta smo opozarjali na precenjenost glede na, po našem mnenju, preoptimistične napovedi gospodarske rasti. Ta opozorila so se izkazala za dokaj natančna, saj večina evropskih borz, »emerging markets« ter tudi domača borza v letošnjem letu izgubljajo med 20% in 30% vrednosti. S tem se je del precenjenosti na katero smo opozarjali tudi očistil. Edini od pomembnejših trgov, ki leto zaključuje na enakih nivojih, kot ob začetku je ameriški. Za leto 2012 pa tudi za vlagatelje na ameriške borze menimo, da ne bodo ponovili tega uspeha. O konkretnih napovedih in pričakovanjih za prihodnje leto več naslednji teden.

Ne glede na obete za prihodnost, naj bo leto 2012, v vseh pogledih boljše od preteklega. Srečno!

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.