Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


06.01.2012, 13:07

Želje in pričakovanja

Prvi delovni teden novega leta je na borzah v tujini minil v znamenju optimizma.

Pomembnejši svetovni borzni indeksi so v prvih dneh trgovanja pridobili med 3% in 5% vrednosti. Vlagatelji so nenadoma ocenili, da so bili morda preveč pesimistični glede pričakovanj za letošnje leto, zato so takoj malce dvignili tečaje delnic. Po prvem tednu na borzah lahko trenutno situacijo torej ponovno ocenimo kot preveč optimistično, vrednotenja delnic, v prvi vrsti ameriških, pa neugodna predvsem z vidika doseganja dolgoročnih donosov.

Ker smo prejšnji teden obljubili, da se bomo tokrat posvetili napovedim oziroma pričakovanjem za leto 2012, se kar lotimo naloge:

  • prostora za fiskalni stimulus v državnih proračunih ni več, posamezni poskusi monetarnega vzpodbujanja bodo storjeni s strani centralnih bank; vendar zaradi previsokega nivoja dolgov ne bodo trajna rešitev problema, predvsem po Evropi se bo širila politika dvigovanja davkov in do neke mere tudi protekcionizma;
  • del Evrope, predvsem periferija, pod pritiskom varčevalnih ukrepov uradno vstopi v recesijo. Realna gospodarska rast v ZDA pade pod 1,5%, kar sicer strogo tehnično še ni recesija, občutek na koži pa je približno enak. Tudi rast v hitrorazvijajočih se trgih se upočasni;
  • dobički podjetij počasi podležejo pritiskom varčevalnih ukrepov, prostora za pozitivna presenečenja bo vse manj;
  • tečaji delnic predvsem evropski sicer delno recesijo že vključujejo v svoja vrednotenja, nikakor pa tega ne moremo trditi za ameriške delnice. Pričakujemo, da ameriški delniški vlagatelji letos ne bodo ponovili uspeha iz preteklega leta, ko so bili praktično edini, ki so leto zaključili v plusu;
  • evro, kot valuta bo leto preživel, utegne pa izgubiti del vrednosti, pojavile se bodo prve večje razpoke v evroobmočju oziroma težnje k izstopu/izključitvi določenih držav, ki bodo posledica pritiskov k fiskalni združitvi EU;
  • poleg Italije se bodo večji finančni pritiski zgrnili še nad Španijo in Francijo, možnost nacionalizacije oziroma prestrukturiranja nekaterih večjih evropskih bank;
  • skrbi vlagateljev se začenjajo obračati k Japonski kot najbolj zadolženi državi in največji izdajateljici obveznic na svetu, kar bo povzročilo pritiske na rast tamkajšnjih obrestnih mer.

Na vse te napovedi ima seveda izjemen vpliv aktivnost centralnih bank. Kakršnikoli stimulativni posegi v smislu »quantitative easing«, monetizacija obveznic, »printanje« ali kakorkoli že take stvari imenujete lahko sprožijo vale navdušenja na kapitalskih trgih in močne popravke tečajev. A zapomnite si, da so take zadeve zmeraj zgolj prehodnega značaja, saj v ničemer ne odpravljajo fundamentalnih težav prezadolženih gospodarstev. Vse kar uspe centralnim bankam s takimi ukrepi doseči je začasna rast borznih tečajev ter agresivna rast cen surovin in hrane, kar seveda močno pomaga tistim, ki se s tem premoženjem igrajo na borzah, ubija pa vse ostale v realnem, produktivnem delu gospodarstva. Vsaka intervencija centralne banke torej zgolj povečuje socialno ločnico med bogatimi in revnimi ter pripravlja podlago za naslednji borzni zlom.

In če smo že napisali naše »prerokbe« za 2012, pa zapišimo v nadaljevanju še naše želje. Želimo si predvsem, da bi se prenehalo s politiko reševanja bančnih upnikov v breme davkoplačevalcev ter, da bi se nakopičeni slabi dolgovi priznali kot taki, s katerimi bi nato takoj začeli postopke »čiščenja«. Finančne institucije, ki tega čiščenja ne bi preživele, se po že ustaljenih postopkih in brez odvečnega šova razgradi, odproda, prestrukturira ali dokapitalizira bodisi z denarjem dosedanjih, bodisi novih lastnikov, premoženje davkoplačevalcev pa se pri tem pusti na miru. Želimo si, da bi politike centralnih bank prenehale z vzdrževanjem umetno nizkih obrestnih mer s katero kaznujejo male varčevalce in bodoče upokojence, hkrati pa s poceni denarjem spodbujajo špekulativno dejavnost finančnih konglomeratov. Želimo si, da bi se alokacija kapitala preusmerila iz špekulativnih dejavnosti v realno ekonomijo, kjer se ustvarja oprijemljiva dodana vrednost, delovna mesta in pravi gospodarski razvoj. Skratka, želimo si, da se prekine z dosedanjo prakso »ponzijevega« delovanja monetarnih in fiskalnih oblasti, ki nas je pravzaprav pripeljala v to krizo, ekonomiji pa naj se končno omogoči okrevanje na novih, bolj zdravih temeljih. Si želimo preveč?

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.