Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


13.01.2012, 13:24

Se bomo recesiji res izognili?

Drugi teden letošnjega leta se je na borzah iztekel precej podobno kot prvi.

Minil je predvsem v vzdušju optimizma pri čemer vlagatelji očitno sklepajo, da je najhujši del krize za nami. Na borzah se je tako ponovno vzpostavil močan bikovski (pozitivni) sentiment, podkrepljen z neugodno visokimi vrednotenji delnic in t.i. "overbought" situacijo. Overbought je oznaka stanja kjer kratkoročno močno prevladujejo kupci nad prodajalci. Kot smo že prejšnji teden zapisali, nobenega resnega vzroka ni, da bi lahko res govorili o kakršnikoli resni rešitvi krize. Kljub temu kratkoročni izbruhi optimizma seveda niso nič novega in so običajen sestavni del borznega dogajanja. Tudi začetek lanskega leta je bil na moč podoben letošnjemu, pravzaprav je takrat trajalo vse do aprila, preden so evropske težave prevzele pobudo in začele krojiti dogajanje v nadaljevanju.

Med pomembnejše prelomnice minulega tedna lahko uvrstimo prestop magične meje 100% dolga v BDP v ZDA. Združene države so torej tudi uradno stopile v klub tistih držav, ki jih Reinhart in Rogoff v svoji izvrstni knjigi »This time is different« uvrščata v skupino držav kjer previsok dolg začenja negativno vplivati na gospodarsko aktivnost. A predsednik Barack Obama je že predlagal naslednji dvig meje zadolževanja za dodatnih 1.500 milijard USD, kar pomeni, da tiste knjige vsekakor ni prebral. S tem nikakor ne namigujemo na kakršenkoli bankrot ZDA temveč bolj na dejstvo, da bo zaradi kopičenja dolga stabilna in visoka stopnja gospodarske rasti vsako leto težje dosegljiva.

So pa nekateri podatki objavljeni v zadnjih dneh jasen signal, da je Evropa na pragu resne recesije. Gospodarska rast v Nemčiji je v mesecu novembru zabeležila negativnih 0,25%, še hujši je bil zdrs zadnjega četrtletja v Španiji, kjer se je aktivnost skrčila za neverjetnih 7%. Še najbolj patetične številke prihajajo iz Grčije, kjer jim je kljub več 100 milijard EUR vrednim reševalnim paketom ter varčevalnimi ukrepi uspelo v letu dni proračunski primankljaj oklestiti za vsega 1 odstotno točko, tako, da je ta lani znašal še zmeraj previsokih 9,6%. In za letošnje leto vnovič pričakujejo preko 6% padec BDP. Dokaz več, da se Grčija nikakor ne more izviti iz  "spirale smrti" v katero je prisiljena zaradi reševanja velikih evropskih bank, ki so ji posojale denar. A kljub temu vsi od evropskih institucij pričakujejo prav to: še več posojil s katerimi bi "reševali" že tako prezadolžena in plačilno popolnoma nesposobna gospodarstva. Edini efekt tega je kupovanje časa, končni izid je v vsakem primeru neizbežen, le premer kraterja bo bistveno večji, če bomo še dolgo odlašali s priznanjem resnice.

Kljub temu, da borze v zadnjih štirinajstih dneh menijo drugače, mi ne moremo v ničemer spremeniti naših pričakovanj o neizbežnem prihodu recesije. Prav nobenih indikatorjev v zadnjih dneh nimamo na razpolago s pomočjo katerih bi lahko spremenili naše mnenje. In verjemite, rade volje bi ga spremenili, če bi le lahko. A vztrajamo na tem, da si moramo naliti čistega vina. Ko bomo tudi sami verjeli, da je dovolj varno, da lahko previdnost potisnemo na stran in ponovno nekoliko bolj tvegamo, bomo na to vsekakor opozorili tudi na tem mestu, a te okoliščine zaenkrat še niso nastopile. Potrebno bi bilo vsaj dvoje:

  • bodisi močan padec delniških tečajev, ki bi ponovno vzpostavil nekoliko ugodnejša dolgoročna vrednotenja ali
  • trajna rešitev nekaterih najbolj perečih težav med katere sodijo dolžniška kriza, insolventnost finančnega sektorja ter vnovična vzpostavitev normalnega delovanja kapitalskih trgov v funkciji alokacije presežkov kapitala med produktivne alternative (beri: umik centralnih bank in državnih zakladnic iz manipuliranja obrestnih mer in drugi ekonomskih agregatov)

Do takrat vse izbruhe optimizma na borzah jemljemo zgolj kot kratkoročno povečanje apetita po tveganju, ki pa se bo prej ali slej iztrošil, seveda z neprijetnimi posledicami za tiste vlagatelje, ki so se mu izpostavili. Težave s katerimi se danes sooča svet so nekaj česar v zadnjih 70 letih nismo doživeli. Rešitev ne bo prišla iz danes na jutri in tudi ne bo prijetna. Marsikaj se bo spremenilo, predvsem pa se moramo soočiti z dejanji, ki so nas v zadnjih dvajsetih letih spravila v položaj v katerem se nahajamo. Poti nazaj namreč ni. Ne moremo kar tako zavrteti kazalcev na uri in začeti znova. Najprej bo potreba počistiti s tistim, kar se je v teh letih nabralo. Od začetka te krize pred štirimi leti smo s tem čiščenjem kar se da odlašali in ga prenašali v prihodnost. Zdi se da je leto 2012 vendarle tisto, v katerem se bo potreba soočiti z duhovi preteklosti in se spopasti s težavami.

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.