Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


20.01.2012, 14:09

Pričakovanja vlagateljev naraščajo

Apetit po tveganju na kapitalskih trgih ponovno dosega rekordne ravni.

Borze se ne pustijo motiti in nadaljujejo pohod v leto 2012 z optimističnim korakom. Navkljub vse bolj grozečim nevihtnim oblakom nad Grčijo za katero se naposled zdi, da je prišel čas, ko se ne moremo več niti pretvarjati, da lahko ta država še poravna svoje dolgove ter navkljub splošnemu znižanju bonitete več evropskim državam med katerimi se je znašla tudi Francija se zdi, da vlagateljev to niti ne zanima preveč. Evropske borze so samo v zadnjih treh tednih pridobile cca 10% vrednosti v prepričanju, da se bomo recesiji izognili oziroma v upanju, da bo Evropska Centralna banka naposled vendarle popustila pod pritiski držav iz periferije, ki se pogrezajo v vse večje plačilne težave. Zaradi bližajočih se predsedniških volitev v ZDA, analitiki tudi tam pričakujejo močnejše intervencije Federal Reserve. Borze torej bolj kot na podlagi dejanskih podatkov, rastejo na podlagi pričakovanj oziroma upanja na skorajšnje posege monetarnih oblasti od katerih se pričakuje vsaj podoben nastop kot v drugi polovici leta 2010, ko so udarili s projektom »Quantitative easing 2«.

Zanimiva postaja očitno nasprotujoča si korelacija med gibanjem borznih indeksov in dobički podjetij. Prvi trije tedni letošnjega leta za donos ameriškega borznega indeksa S&P 500 sodijo med najboljše v zadnjih dvajsetih letih. Obenem pa po podatkih finančnega portala Bloomberg v zadnjem četrtletju le še vsega 47% podjetij iz tega indeksa dosega ali presega pričakovanja analitikov o višini dobička. To je najnižji odstotek v zadnjih petih letih se pravi, da je rast dobička očitno pod močnim pritiskom. Zdaj veste, kaj imamo v mislih, ko opozarjamo, da delnice v splošnem niso poceni temveč, da so pričakovanja previsoka, kar lahko privede do razočaranja. Pozornost torej ne bo odveč.

Na tem mestu pogosto omenjamo sentiment vlagateljev. V ta namen se običajno uporablja Investor's Intelligence survey, kjer vsakodnevno na grafu beležijo razpoloženje vlagateljev v ZDA. Ta trenutek je preko 50% vlagateljev pozitivno naravnanih, ta številka pa že kaže na določen ekstrem, saj je skoraj tako visoka kot lani aprila, ko so delnice zabeležile letni vrh. S tem ne želimo špekulirati, da morajo tečaji delnic za vsako ceno pasti, opozarjamo pa na visok nivo optimizma in pričakovanj med borznimi udeleženci predvsem večjimi institucionalnimi. Ta optimizem se ne sklada s podatki iz terena oziroma s sliko iz realnega gospodarstva.

Obstaja sicer možnost, da se stvari obrnejo na boljše vendar bi se to moralo pokazati že v kratkem, najkasneje v mesecu ali dveh. Iz dosedaj znanih podatkov pa je tako izboljšanje nerealno pričakovati, saj so že varčevalni ukrepi sami po sebi dovolj močni, da bodo določene evropske države pahnili v recesijo. Če k temu prištejemo še bančni krč ter razmeroma visoke cene nafte in derivatov je pravzaprav težko najti razloge, ki bi nas prepričali, da bi verjeli v nadaljevanje močne rasti. Edini faktor, ki bi lahko dejansko kratkoročno preobrnil situacijo bi bila ponovna intervencija centralnih bank. Vendar kot smo že večkrat poudarili, to bi bilo zgolj ponovno kupovanje časa ter prelaganje rešitve na bodoče generacije.

Popolnoma drugačna kot v tujini so gibanja na domači borzi. Tukaj ni opaziti nobenega optimizma, prevladujejo prodajalci. Likvidnostni krč v Sloveniji je pač toliko močnejši, odsotnost kupcev iz tujine pa je posledica našega odnosa do njih, ki ni ravno prijateljski. Dogajajo se sicer manjše prevzemne zgodbe, kot je bila na primer Plama-Pur v decembru, če lahko sklepamo po zadnjih informacijah, pa bo kmalu sledil prevzem Etol-a. Za kako odmevnejšo tarčo bomo morali še malce počakati, saj v primeru Mercatorja zaenkrat ni signalov, da bi lahko bili kaj bližje rešitvi.

Kaj več glede aktivnosti države pri upravljanju svojih naložb bomo lahko izvedeli šele po kostituiranju nove vlade, katerakoli že bo. Vsekakor pa nas bo (oziroma novo vlado) najbrž finančna situacija počasi potisnila v položaj, ko bomo prisiljeni prodati določeno državno premoženje, sicer državni proračun ne bo več zmogel pokrivati svojih obveznosti. Sploh pa bomo morali v Sloveniji začeti resno debato ravno o obveznostih proračuna (zdravstvo, šolstvo, pokojnine, sociala, infrastruktura, subvencije,…), saj je sedaj dokončno jasno, da vseh obljub kar tako počez država ne zmore izpolniti.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.