Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


27.01.2012, 14:38

Grška prihodnost na tapeti

Pritisk na Grčijo dosega vrhunec. Išče se rešitev, ki bi zadovoljila vse, a se ne najde.

V zadnjih mesecih je nenadoma vse tiho okoli dogajanja v Grčiji. Že dve leti svarimo pred tem, da je Grčija plačilno nesposobna ter, da bo vsak evro porabljen za njeno reševanje na koncu izgubljen. Danes prihajamo v najbolj kočljivo fazo. Grčija je namreč sredi pogajanj z zasebnimi upniki glede višine odpisa dolgov, ki ga bodo ti morali sprejeti, saj denarja za njihovo poplačilo ni. Zakaj so ta pogajanja tako pomembna oziroma naporna?

Grčija ima dva tipa upnikov. Na eni strani so velike svetovne finančne institucije kot sa IMF in ECB, na drugi strani pa zasebni upniki (banke, skladi), ki bi jih bankrot finančno močno prizadel. Med zasebnimi upniki so se v zadnjih mesecih pojavili tudi taki, ki bi od tega dejansko izvlekli koristi. Gre za t.i. "hedge sklade", ki so grške obveznice v zadnjih mesecih kupovali močno pod ceno zgolj z namenom pridobitve dovolj visokega deleža celotne izdaje, da lahko ovirajo pogajalski proces in zase zahtevajo nesorazmerno visoko odkupnino. Ena od značilnosti mednarodne izdaje obveznic je namreč klavzula "Collective Action Clause" (CAC), ki zahteva, da se mora v primeru pogajanj z upniki določen del vseh upnikov (recimo 85%) strinjati z izpogajano spremembo pogojev obveznice, da lahko taka sprememba nato obvezno velja za vse upnike, tudi za tiste, ki se s tem niso strinjali. Hedge sklad lahko torej poskusi pridobiti vsaj 15% celotne izdaje take obveznice s čimer lahko nato na pogajanjih izsiljuje blokado. Teh obveznic zaradi močnega padca cen v zadnjih mesecih seveda ne pridobi po nominalni vrednosti ampak močno pod njo, kar pomeni, da z relativno majhnim vložkom drži v šahu pogajanja o celotni izdaji obveznic, pogosto vredni več deset milijard EUR. Na ta način lahko zase izpogajajo bistveno boljše pogoje.

Ampak tole je šele prvi problem. Druga težava nastane ob dejstvu, da se je večina kupcev grških obveznic sedaj znašla v položaju, ko ima njihova naložba pravzaprav status podrejenega dolga, česar pa ob nakupu niso vedeli. Takrat so namreč kupovali obveznice pod prepostavko t.i. "pari passu" klavzule, kar pomeni izenačenost upnikov. A vsako posojilo Mednarodnega denarnega sklada ali ECB določeni državi  običajno takoj pridobi preferenčni status, se pravi, da je v vrsti za poplačilo pred ostalimi upniki in zanje torej enakovrednost ne velja. Ker sta tako Mednarodni denarni sklad, kot ECB močno posojali Grčiji v zadnjem letu dni, so se nekdanji kupci grških obveznic znašli v položaju, ko so njihove terjatve podrejene tema dvema institucijama. Sedaj seveda ne morejo storiti ničesar, a težava je v tem, da se lahko ustrašijo ponovitve položaja pri kateri od drugih večjih držav v podobnih težavah (Portugalska, Španija, Italija). Če bodo posumili na intervencijo teh institucij tudi v naštetih državah, seveda ne bodo želeli kupovati njihovih obveznic.

Še ena težava oziroma vprašanje se poraja. Investitorji v obveznice so v sedanji situaciji ugotovili nekaj, na kar smo mi na tem mestu pred časom že opozorili. Obveznice samostojnih držav so tehnično gledano nezavarovana posojila. V prospektu državnih obveznic ne boste nikjer zasledili kakršnegakoli jamstva v primeru plačilne nesposobnosti. Če kupujete podjetniške obveznice pa za razliko dobite jamstvo, ki običajno obsega celotno premoženje družbe, vse od sposobnosti ustvarjanja bodočih denarnih tokov, pa čisto do fizičnega premoženja v obliki zalog, nepremičnin, naložb,... Seveda ni rečeno, da vam bi to jamstvo pokrilo celotno vrednost glavnice obveznice, a je bolje kot nič. Kupci državnih obveznic, predvsem tistih držav, ki so znane, da s svojim premoženjem ravnajo kot svinja z mehom, so torej vsa ta leta zahtevali bistveno prenizke donose, glede na to, da so v bistvu nezavarovano posojali denar. Te napake najbrž še dolgo ne bodo več ponovili, zato lahko sklepamo, da poceni denarja razen za prvovrstno boniteto ne bo več. In prvovrstne bonitete je zahvaljujoč agencijam S&P, Fitch in Moody's, vsak dan manj.

Grčija je torej pred težkim preizkusom. Dobrih možnosti nima več. Niti slabih možnosti nima več. Izbira lahko samo še med katastrofo A in katastrofo B. Prvo predstavlja ostanek v evroobmočju, varčevalni ukrepi, dolgotrajana depresija, kar na koncu privede do družbenih zahtev po izstopu iz evroobmočja in finančnega zloma, ki bi temu sledil. Drugo možnost predstavlja takojšen izstop iz evroobmočja, razglasitev bankrota, prevzem lastne valute, inflacija in zlom finančnega sistema tako v Grčiji in  posledično morda še kje.  Zanimivo, končni izid je v obeh primerih sila podoben. Pravzaprav pa Grčija za Evropo sploh ni več problem. Premajhna je namreč, da bi nas resno ogrozila. Prava vprašanja so Portugalska, Španija in Italija. In ta so še vsa odprta.

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.