Recesija je popolnoma običajna posledica previsokega obsega dolgov.

V Sloveniji pa tudi drugod se pogosto pojavlja trditev, da morajo države v trenutkih krize vstopiti na trg in s povečanim zadolževanjem spodbuditi gospodarstvo, da se iz krize izvleče. V zadnjih mesecih tudi nekateri znani profesorji ekonomije v Sloveniji zagovarjajo tezo, da ima Slovenija še dovolj manevrskega prostora za zadolževanje in torej posledično varčevalni  ukrepi niso potrebni. Tako posploševanje je zmotno in utegne biti celo zelo škodljivo za gospodarsko stanje v državi. Poglejmo si zakaj?

Rogoff in Reinhartova sta v svojem delu (This time is different) dokazala, da začne državni dolg obremenjevati gospodarsko rast v povprečju takrat, ko preseže 90% BDP. Vendar to velja le za najbolj razvite države sveta. Za preostale, ki v to skupino ne sodijo, je ta meja bistveno nižja, saj začnejo kapitalski trgi v plačilno sposobnost teh držav dvomiti že nekje pri 60% dolga v BDP. Slovenija zagotovo ne sodi v prvo skupino najbolj gospodarsko razvitih držav zato so govorice o tem, da imamo prostora za zadolževanje še precej, bolj stvar nekih gostilniških debat, kot pa resne ekonomske analize. Naša zadolženost se trenutno nahaja nekoliko pod 50% BDP a mednarodni upniki kljub temu od naše države že zahtevajo 7% obresti na dolgoročna posojila, kar pomeni, da nas uvrščajo med bolj tvegane dolžnike. Prostora za tako vrsto zadolževanja, ki bi pozitivno vplivalo na gospodarsko rast torej dejansko ni več, možno je zgolj še zadolževanje iz čistega obupa.

A bodimo pošteni. Res je, varčevalni ukrepi niso enostavna rešitev. So boleči in kratkoročno pomenijo precejšnje odrekanje. Varčevanje ni zdravilo brez stranskih učinkov, to je treba povedati jasno in glasno. A to gre vse na račun dolgoročne stabilizacije družbe, katere del smo. Druge poti ni. Dolgoročno rast zadolževanja ne more prehitevati rasti produktivnosti. To je matematična zakonitost eksponentne funkcije. Recesije so popolnoma naravni odgovor na te matematične zakonitosti, saj predstavljajo naravni »reset«, ki ponovno vzpostavi dolgoročno ravnovesje, dokler ga človek s svojimi posegi ponovno ne poruši.

ZDA so pred štirinajstimi dnevi tudi uradno dosegle višino dolga, ki presega 100% letnega BDP. Povprečna gospodarska rast pri tem obsegu dolgov, po ocenah Rogoffa in Reinhartove, upade za več kot eno odstotno točko, glede na potencialno. To pomeni, da lahko pričakujemo realno rast BDP v ZDA v prihodnjih letih v povprečju okrog 1,5%, kar je bistveno premalo za definicijo »cvetočega gospodarstva«. Naše mnenje je, da borzni trgi tako nizke rasti trenutno (še posebej po močni rasti tečajev v zadnjem mesecu dni) ne vključujejo v svoja pričakovanja. Gospodarstvo, ki napreduje s tako nizko stopnjo rasti je izpostavljeno pogostejšim recesijskim šokom. To bi se utegnilo zgoditi že v letu 2012.

Visoka zadolženost držav povzroča pojav izrinjanja zasebnega sektorja. To se na eni strani dogaja skozi proces zviševanja davkov, ki vse bolj obremenjujejo zasebni del gospodarstva, na drugi strani pa skozi konkurenco pri dolgovih, saj država tekmuje z zasebnim sektorjem pri izposojanju denarja, zaradi tega pa rastejo obrestne mere vsem. Obrestne mere za posojila v Sloveniji namreč naraščajo tudi zato, ker naraščajo obrestne mere na dolgoročne slovenske obveznice. Seveda se posledično zasebni sektor upeha, upočasni se ustvarjanje delovnih mest, produktivnost stagnira in blaginja prebivalcev upada. Ta epizoda se trenutno v Sloveniji odvija pred našimi očmi.

V nasprotju s prevladujočim mnenjem, ki pravi, da državno zadolževanje spodbuja gospodarsko rast, smo mi mnenja, da bo povečevanje obsega dolgov negativno vplivalo na gospodarske razmere po svetu v letu 2012 in kasneje. Servisiranje teh dolgov bo od zasebnega sektorja namreč terjalo vse večje žrtve, kar pa v okolju s šibkim povpraševanjem in pritiskom na dobičkovne marže podjetij ne bo dobro sprejeto. Raziskave sicer potrjujejo, da fiskalni ali monetarni stimulus v roku devet do petnajst mesecev vplivata na začasen skok gospodarske aktivnost. To je seveda odvisno tudi od ravni zadolženosti na kateri se v tistem trenutku nahaja država. Pri takih obsegih dolgov, kot jih poznamo danes (cca 100% BDP), je to obdobje še krajše. A najpomembnejša ugotovitev je, da po začetnem skoku začne zadolževanje dejansko zavirati gospodarsko rast. Po približno štiriindvajsetih mesecih se gospodarstvo povrne v začetno stanje pred stimulusom. Edina sprememba je, da se je zaradi stimulusa povečal obseg dolgov. Vse več in več produktivnih resursov družbe je posledično usmerjenih zgolj v odplačevanje dolgov, kar v končni fazi neizogibno pripelje do recesije.

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.