Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


17.02.2012, 14:08

Grčija v stiski, borze navdušene

Grška agonija se podaljšuje iz dneva v dan. Nihče ne ve kdaj in kakšna odločitev bo padla.

Vse bi morali biti jasno pred tednom dni, vendar ni. Grški parlament je takrat sprejel sveženj novih varčevalnih ukrepov s katerimi želijo prepričati Evropsko komisijo in Centralno banko, da si zaslužijo novo tranšo mednarodnega posojila. Jeza ljudi zaradi tega je bila seveda razumljiva, na ulicah Aten je divjala prava mala državljanska vojna. Takih prizorov bo čedalje več (tudi v drugih evropskih prestolnicah), saj bo val za valom novih varčevalnih ukrepov v stisko potiskal vse večje število ljudi. Je pa obenem prav tako razumljiva previdnost in skepsa finančnih institucij, ki v Grčijo ne želijo več metati denarja brez hkratnega sprejetja resnih ukrepov, ki bi pomenili, da se ta denar ne bo porabil za lagodno življenje tamkajšnjih prebivalcev, temveč za potrebne strukturne reforme.

Za vlagatelje je trenutno največji problem neresnost oziroma nezanesljivost informacij. Najprej se mesec dni povsod piše, da je Grčija tik pred novim dogovorom, nato se zadnji dan izve, da dogovor nikakor še ni dokončen. Še danes ne vemo točno kje smo. Zdi se kot vroč krompir v rokah, nihče ga ne more držati predolgo, pa si ga podajajo med seboj. Pravzaprav imamo občutek, da si Nemčija želi, da bi Grčija naposled sama obupala in zahtevala izstop iz evroobmočja. To se bo najbrž nekega dne tudi zgodilo, saj bo stiska ljudi dosegla take nivoje, da jih bodo lahko reševali zgolj z devalvacijo lastne valute.

Še enkrat moramo poudariti kje leži bistvo problema. Državno trošenje ne more eksponentno naraščati. Financiranje s pomočjo proračunskega primanjkljaja ustvarja t.i. »iluzijo rasti«, ki pa ni realna. Taka rast ustvarja zgolj začasno, imaginarno povpraševanje po proizvodih in storitvah tam, kjer v resnici naravnega, organskega povpraševanja ni. A državno trošenje ima tudi svojo temno stran, saj umetno usmerja resurse tja, kjer niso potrebni in na ta način ustvarja presežne kapacitete in neučinkovitost. Slovensko gradbeništvo je tipičen primer neustreznih politik na državni ravni, kjer so se milijarde EUR pretakale v velike infrastrukturne projekte, sedaj pa je tri četrt gradbenih podjetij na robu bankrota, ker drugih poslov razen z državo nimajo. Država pa denarja nima več za nove posle. V gradbeništvu so bile torej na račun umetno ustvarjenega povpraševanja nakopičene ogromne presežne kapacitete (preveč podjetij in preveč zaposlenih), kjer sedaj prihaja do boleče prilagoditve na novo realnost.

Kredite bo treba vrniti, bodisi z višjimi davki, bodisi z varčevalnimi ukrepi na drugih ravneh. Nihče ne more neskončno povečevati proračunskega deficita. Če bi bilo to mogoče, bi bila nekdanja Jugoslavija gospodarski čudež, pa ni bila. Na koncu je prišlo do ekonomskega zloma, hiperinflacije in pomanjkanja. Tiste države, ki ne bodo same uravnotežile svojih proračunov, bo v to prisilil trg. Takrat bo grdo, kot je to danes  v Grčiji. Bolje je to prilagoditev speljati prej, kontrolirano in v zmernih korakih, dokler je še mogoče. Eksponentna krivulja namreč v določeni točki začne parabolično pospeševati. To je matematična zakonitost katere nihče, niti sindikati, upokojenci, študentje, delodajalci, javni sektor ali kdorkoli drug ne more izpodbijati. S težavami se je potreba soočiti prej in jih začeti reševati.

Še hiter pogled na borzne trge za konec: tečaji borznih indeksov in sentiment vlagateljev kažeta na močan bikovski, optimistični, precenjeni, »overbought« moment, kakršnega že dolgo, vsaj od aprila 2011, ni bilo (seveda ta ocena ne velja za domačo borzo). Trgi so torej prepričani, da so vse težave za nami, pred nami pa samo še neskončna gospodarska rast in prosperiteta. Ponovno so skoraj vsi vlagatelji, v nevarnem položaju, na isti strani barke. To nikakor ne pomeni, da se bo ta barka prevrnila jutri temveč, da se je zgodovinsko gledano v podobnih okoliščinah v povprečju razmeroma slabo končalo. Tisti, ki danes kupujejo delnice na tujih trgih Evrope in ZDA se lahko srednjeročno po našem mnenju nadejajo podpovprečnih donosov, ki ne odtehtajo prevzetega tveganja. Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da zaenkrat nikjer ni prepričljivih signalov, ki bi kazali na izboljšanje makroekonomske situacije, kar bi nas prepričalo, da se lahko recesiji izognemo oziroma naše mnenje spremenimo. Sicer pa je recesija, ki jo napovedujemo danes že dejstvo, podatki tega tedna namreč kažejo, da je povprečna gospodarska aktivnost v območju EU v zadnjem četrtletju 2011 dosegla negativnih 0,3%. Dodaten komentar niti ni več potreben.

 
Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.