Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


24.02.2012, 14:26

Umetnost pogajanja

Ukrepi usklajeni, dogovor sprejet, kako naprej?

Evropski pogajalci in Grčija so ta teden domnevno dosegli dogovor, ki naj bi definitivno rešil težave. A zdi se, da ta dogovor odpira več vprašanj kot jih rešuje. Bolj resna ocena bi torej bila, da gre znova za že videno taktiko kupovanja časa. Evropska Unija, Centralna banka in Mednarodni denarni sklad so načeloma sicer pripravljeni Grčiji znova posoditi denar ob predpostavki delnega odpisa dolga, vendar so v samem dogovoru postavljeni skoraj nemogoči pogoji, zaradi česar je veliko vprašanje ali bo v naslednjih mesecih Grčija sposobna uresničiti obljube. Morda je to tudi tihi cilj pogajalcev.

Ne gre samo za nov sveženj varčevalnih ukrepov, ki jih mora čim prej potrditi grški parlament, pogajalci zahtevajo tudi, naj Grčija v ustavo zapiše, da imajo mednarodni upniki prednostno pravico pri poplačilo pred vsemi ostalimi transferji v Grčiji. S pravnega vidika so zelo vprašljiva tudi dejanja ECB, ki je enostransko retroaktivno razglasila, da njeno imetništvo grških obveznic ni predmet odpisa, temveč ima celo prednostno pravico do poplačila pred ostalimi imetniki, ki nad tem niso ravno navdušeni. Najhuje od vsega pa je dejstvo, da bo grški dolg tudi po delnem odpisu in prestrukturiranju presegal 120% BDP, bolj realne ocene govorijo celo o 150%. Pred Grčijo je torej najmanj desetletje zelo težkega prilagajanja in vprašanje je ali bo družba po politični in socialni plati te napore sploh zdržala. Demokracija bo na resnem preizkusu, če o demokraciji sploh še lahko govorimo glede na dejstvo, da državi vladajo neizvoljeni bankirji.

Razumemo lahko, da borzni trgi pozitivno reagirajo na likvidnostne intervencije centralnih bank in fiskalne spodbude s strani državnih proračunov. Razumeti je mogoče, da so borze pozitivno odreagirale na napoved »quantitative easing 1 in 2« s strani Federal Reserve pred več kot letom dni ali na 3-letna izredna likidnostna posojila ECB evropskim poslovnim bankam decembra lani. Lahko tudi razumemo veselje borz ob napovedi državnih subvencij in davčnih olajšav za nakupe stanovanj, avtomobilov in drugih investicijskih dobrin. A težko je razumeti, da trgi v tem ne vidijo zgolj prehodnih kratkoročnih ukrepov. Vsaka državna intervencija pomeni zgolj prenos prihodnje potrošnje v sedanjost. Za takimi intervencijami ostanejo le dolgovi, ki nato negativno obremenjujejo prihodnjo gospodarsko rast. Tipično časovno okno v katerem državni ukrepi povzročajo pozitivne učinke se izteče nekje med šestimi in osemnajstimi meseci. Večkrat smo že zapisali, da po preteku tega obdobja postane multiplikator državne potrošnje celo negativen, kar pomeni, da zmanjšuje gospodarsko rast. A zdi se, da te malenkosti nihče ne upošteva pri svojih gospodarskih projekcijah. Evropska komisija je na primer še pred tremi meseci načrtovala rast BDP v območju EU v letošnjem letu okrog 0,5%, ta teden pa je to rast popravila navzdol in sicer sedaj pričakuje 0,3% povprečni padec BDP v letošnjem letu. In evropske borze? V zadnjih dveh mesecih so pridobile cca 15% vrednosti. Razlog: zaradi prihajajoče recesije vlagatelji ponovno pričakujejo intervencije monetarnih in fiskalnih oblasti.

Kapitalski trgi so se seveda na te intervencije sedaj privadili. Takoj, ko njihov efekt začenja popuščati zahtevajo nove. Nove likvidnostne ukrepe, nove nakupe državnih obveznic, nove subvencije, nove davčne olajšave,… skratka, kot heroinski odvisneži. In politiki seveda, ki se bojijo za svoj stolček bolj, kot za dolgoročno usodo države, pod temi pritiski popuščajo, državni proračuni pa trpijo posledice. Soočiti se bomo morali z realnostjo. Vse več držav, ki se ne bodo sposobne same spopasti z zmanjševanjem zadolženosti, bodo v to prisiljene, kot sta bili na primer Grčija in Italija. Prostora za politične in socialne obljube brez matematičnih osnov ni več. Začeti bo treba delati, ustvarjati, inovirati in varčevati. In seveda obenem ustvariti tako okolje, ki bo tako obnašanje spodbujalo. Določene strukture prebivalstva bodo v tem procesu zagotovo prizadete, a to so večinoma ravno tisti segmenti, ki so se v preteklih letih najbolj napajali iz matematično neosnovanih obljub in pravic. Večinoma sicer niti ne po njihovi krivdi vendar to končnega izračuna ne more spremeniti. Streznitev bo boleča, a je ta bolečina sorazmerna s časom odlašanja streznitve. Dlje, kot bomo odlašali, večja bo bolečina.

Vse bralce naj ob koncu še opozorimo, da se 28. februarja izteče rok za oddajo napovedi za obračun davka od kapitalskih dobičkov iz naslova prodaje vrednostnih papirjev ali investicijskih kuponov v letu 2011. Če ste torej med tistimi, ki so v lanskem letu prodajali finančne instrumente, morate te transakcije prijaviti na pristojni davčni urad. Tega vam ni treba storiti, če ste prodajali samo obveznice ali delnice in investicijske kupone pridobljene iz naslova privatizacije državnega premoženja (nekdanji »certifikati«).

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.