Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


02.03.2012, 12:12

Evropa, premirje ali zatišje pred nevihto?

Poplava likvidnosti iz centralnih bank vzdržuje borzne indekse in zadovoljstvo vlagateljev.

Grčija je ta teden upnikom poslala usklajeni predlog glede finančnega prestrukturiranja. Ti se morajo sedaj odločiti ali na te pogoje (delni odpis dolgov in prestrukturiranje preostanka na daljši rok z nižjo obrestno mero) pristajajo ali ne. Odločitev morajo sprejeti do ponedeljka 5. marca. V kolikor se bo dovolj visok odstotek vseh upnikov odločiv za sprejem pogojev, bodo ti veljali za vse enako. Medtem je Irska ponovno razdražila trge z zahtevo po razpisu referenduma glede mednarodne pomoči, znova pa se poslabšujeta tudi kreditni situaciji na Portugalskem in v Španiji. Ta je Evropsko Unijo presenetila z bistveno slabšimi javnofinančnimi kazalci, kot je sprva kazalo. Proračunski primanjkljaj v lanskem letu jim ni uspelo zmanjšati na 6%, kot so obljubljali temveč je celo porasel na 8,5%. Letošnji načrt 4,5% proračunskega primanjkljaja tako zagotovo ne bo dosežen še posebej, če upoštevamo dejstvo, da v Španiji vlaga grozljivo visoka, skoraj 24% stopnja brezposelnosti. Ob tako visoki brezposelnosti je vsako dodatno varčevanje skoraj kot genocid nad lastnim prebivalstvom.

Rast tečajev delnic v zadnjih mesecih je večinoma pogojena s pričakovanji vlagateljev, da je finančna kriza uspešno premagana. Ta pričakovanja oziroma ta iluzija je posledica izredno neodgovornega ravnanja centralnih bank, ki so s prakso neomejenega in nekritičnega reševanja finančnega sektorja državne proračune in posledično davkoplačevalce izpostavile ogromnim tveganjem iz naslova pokrivanja izgub nastalih v času slabih odločitev finančnih čarodejev. Ustvarja se torej iluzija, da je bančni sistem rešen ter, da lahko nadaljujemo s poslovanjem po starem vzorcu, kot pred krizo. Kljub temu, da je marsikaj z delovanjem tega sistema narobe, se poskuša na vsak način doseči, da do večjih sprememb v finančnem sistemu ne bi prišlo.

Namesto postopnega zmanjševanja zadolženosti in finančnega vzvoda, se zadolženost še povečuje, banke so še večje in še bolj sistemsko nevarne. Namesto uvajanja previdnosti in omejitev v finančni sistem, centralne banke z neomejeno likvidnostjo in skorajda ničelno obrestno mero že tri leta dodatno prilivajo olja na ogenj finančnih špekulacij. Ekstremno nizka obrestna mera ima izredno negativen dolgoročni efekt v realnem sektorju, ker onemogoča naravno formacijo presežnega kapitala skozi varčevanje, po drugi strani pa spodbuja špekulativno vedenje na finančnih trgih, kjer se pozicije spreminjajo v minutah, urah ali dnevih in prav ničesar ne prispevajo k realni gospodarski rasti. To zgolj ustvarja inflacijske balone vrednosti predvsem na trgu surovin, kjer naraščajoče cene nato povratno prizadenejo gospodarstvo in gospodinjstva. V imenu reševanja posamičnih finančnih institucij se monetarna oblast obnaša izredno nedogovorno in hudo škodljivo za dolgoročno stabilnost celotnega sistema. S tem kar počnejo so že zasejali seme naslednje finančne krize. Do nje bo prej ali slej zagotovo prišlo, ker se deviantno vedenje v finančnem sistemu po zadnji krizi ni sankcioniralo temveč celo nagradilo.

Če se vrnemo nazaj na situacijo na trgih: glede na rast v zadnjih dneh se ameriške delnice že počasi pomikajo iz območja zmerne precenjenosti v območje pregretosti. Neustavljiva dvomesečna rast brez omembe vrednega popravka, kar kliče po težavah. Še posebej zato, ker se je hkrati v istem času upočasnila gospodarska rast, predvsem v Evropi. Tudi delnice v Evropi so močno poskočile, vendar so bile predhodno zaradi panike okoli bank in Grčije na precej nižjih nivojih tako, da precenjenost ni tako očitna kot pri ameriških trgih. Večina rasti temelji na zelo neoprijemljivih špekulacijah glede uspešnosti reševanja Grčije, efekta 3-letnih likvidnostnih posojil Evropske centralne banke, možnosti »Quantitative easing 3« ipd. Gre torej bolj za to, da vlagatelji špekulirajo, da centralne banke še dolgo ne bodo zaprle pipice poceni denarja, kar jim daje zaupanje pri igranju na borznih trgih. Žal to ni dobra osnova za doseganje dolgoročno stabilnih donosov brez prevzemanja previsokih tveganj v trenutku, ko bodo »nepričakovani« kolateralni učinki »tiskanja« denarja udarili nazaj. Sicer pa, če ste v zadnjih tednih morda zavili s svojim vozilom na bližnjo bencinsko črpalko, ste te učinke najbrž tudi že občutili na lastni denarnici.


Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.