Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


09.03.2012, 13:35

Slika domačega gospodarstva

Ta teden je borzne optimiste prvič malce streslo, a preplah ni trajal dolgo.

Razviti trg, predvsem ameriški se že nekaj tednov nahajajo v razmeroma precenjenem območju, kjer velik del investitorjev že pričakuje manjšo korekcijo. V torek smo manjšo razprodajo tudi doživeli, razlog zanjo pa je bila novica, da Grčiji ne uspeva zbrati dovolj visok delež imetnikov, ki se strinjajo s ponujenimi predlogi finančnega prestrukturiranja. To se je kasneje izkazalo za netočno, v petek zjutraj so namreč iz grškega finančnega ministrstva sporočili, da se je za sprejem grških pogojev odločilo približno 85% imetnikov obveznic, kar je dovolj za uspeh poravnave. Na evropskih borzah je zavladalo olajšanje.

Vlagatelji so se takoj po objavi te novice pomirili in vrnili na stare predpostavke. Žal medtem prihaja iz realnega sektorja vse več znakov širitve recesije. Kitajska je napovedala znižanje gospodarske rasti iz tradicionalnih 9% in več, na vsega 7,5% letno. To je sicer za naše razmere še zmeraj ogromno, a potreba je vedeti, da Kitajska potrebuje vsaj 6% gospodarsko rast, da posrka vse nove zaposlitve množice revnih ljudi, ki iz podeželja pritiskajo na hitrorastoča velemesta. Padec pod to mejo bi za to azijsko državo pomenil hude socialne probleme. Iz Avstralije so ta teden prišli podatki o močni upočasnitvi maloprodaje v trgovinah in pri nepremičninah. Tudi maloprodaja v najmočnejši evropski državi Nemčiji je januarja »nepričakovano« zdrsnila. Evropa je torej definitivno v recesiji, kot kaže pa ta že vpliva tudi na »surovinsko« močna gospodarstva, kot so avstralsko, brazilsko ali kanadsko.

Zadnja trdnjava zaenkrat ostajajo ZDA, kjer pa se Ben Bernanke na čelu Federal Reserve na vso moč trudi nižati vrednost dolarja in posledično višati ceno sodčka nafte. Borzni špekulanti so tega nadvse veseli, v preostalemu delu gospodarstva pa nastaja ogromna škoda. To bomo lahko ocenili šele čez čas, a tudi Bernankejev predhodnik Alan Greenspan, ki je vodil podobno politiko poceni denarja, je dolgo veljal za finančnega čudodelnika, od leta 2007 dalje pa se ves ekonomski svet strinja, da je Greenspan med največjimi krivci za nastanek finančne krize. Nič kaj blesteč konec »uspešne« kariere.

Na domačem parketu posebnih novosti ni. Konec februarja je minil rok za podjetja iz prve kotacije, za objavo nerevidiranih poslovnih rezultatov preteklega leta. Večjih presenečenj glede na trende v drugi polovici leta 2011 ni. Najslabše jo je pričakovano odnesel bančni sektor, kjer bodo nekatere banke nujno potrebovale svež kapital, saj se zaradi odpisov preteklih naložb že približujejo limitom kapitalske ustreznosti. Podjetja v realni sferi so jo odnesla nekako po pričakovanjih. Prav posebej blestečih rezultatov seveda ni, saj situacija tega niti ne omogoča. Se pa to v veliki meri že tudi odraža na tečajih delnic. Še najbolje so se predstavili v Telekomu Slovenije z dobrim upravljanjem stroškov ter Krki. Ta sicer hitre rasti iz preteklih let ne dosega več, a ji dobiček vsaj ne upada, kar v sedanjih razmerah tudi ni za podcenjevati. Ostali so nekje vmes, še zmeraj v fazi konsolidacije poslovanja, soočanja z nerazčiščenimi duhovi preteklosti, težavnim in predvsem nepriljubljenim klestenjem stroškov itd… Morda bo prva polovica letošnjega leta ponekod razjasnila sliko.

Ker se pravo zategovanje pasu v Sloveniji šele začenja, posebnega optimizma pri tistih podjetjih, ki so obsojena na domači trg najbrž ne gre pričakovati. Povečevanje prodaje doma bo v takih razmerah skoraj nemogoče, zato bi morala biti posebna pozornost usmerjena v obvladovanje stroškov. V mislih imamo predvsem Mercator. Internacionalizacija poslovanja bo lažji zalogaj za manjša podjetja, ki morda uspejo najti svojo tržno nišo, težko leto pa se napoveduje za večja podjetja, kakršno je na primer Gorenje, ki so bolj odvisna od splošnega gospodarskega stanja v EU. Še največ se ponovno pričakuje od Telekoma Slovenije, Petrola in Krke. Če ne bo večje ohladitve mednarodnih logističnih tokov, bi skorajda morala v boljše številke letos zaplavati tudi Luka Koper. Njene rezultate v zadnjih treh letih namreč determinirajo predvsem enkratni odpisi vrednosti neuspelih naložb iz preteklosti, ki bi počasi morali usahniti. Še najmanj entuziasti smo že po tradiciji v zadnjih štirih letih do vlaganja v finančni sektor, saj je v bankah in finančnih holdingih še precej za počistiti. V teh podjetjih je namreč zelo težko vsaj približno oceniti vrednost zdravega dela bilance stanja. Krč v finančnem sektorju ne bo popustil zato bo refinanciranje nasedlih projektov, ki ne ustvarjajo zadostnih denarnih tokov čedalje težje. Primerno bolj za ljubitelje špekulativnih potez torej.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.