Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


16.03.2012, 10:50

So pričakovanja tokrat racionalna?

Malce več besed bomo tokrat namenili dolgoročnim pričakovanjem.

Borzni trgi, predvsem ameriški indeksi dosegajo nove rekorde. Vrha izpred krize v letu 2007 še nismo dosegli, prav daleč pa tudi več nismo. Nekoliko slabše gre evropskim borzam pa tudi borzam razvijajočih se trgov (npr. Kitajska), ki še ne dosegajo niti lanskih najvišjih nivojev. Predvsem pa je po zadnjem »reševanju« Grčije na ekstremno visoke nivoje porasel optimizem vlagateljev. Ti očitno zamenjujejo likvidnostne ukrepe centralnih bank, ki preprečujejo paniko v bančnem sistemu s solventnostjo, ki pa samo zaradi teh ukrepov še ni vzpostavljena. Kljub temu, da je Grčiji z zadnjim paketom pomoči ponovno uspelo kupiti nekaj mesecev časa ostaja dejstvo, da bo država prej ali slej izstopila iz evroobmočja. Portugalska, je v podobno nerešljivem položaju kot Grčija. Španija je sploh prevelika, da bi jo reševali na podoben način. Te zgodbe so zaradi navidezne pomiritve situacije zaenkrat potisnjene v ozadje, a se bodo kmalu ponovno vrnile na prve strani časopisov.

Že kar nekaj časa opozarjamo na očitno diskrepanco med makroekonomski podatki gospodarstev in gibanji borznih trgov. Nazadnje smo bili takemu neskladju priče lani spomladi, čemur je nato sledil cca 15% do 20% padec borznih trgov v drugi polovici leta. Danes je situacija na moč podobna tisti izpred leta dni. Z besedami je te stvari morda nekoliko težje predstaviti zato je najbolje, da vam jih pokažemo na sliki. Na priloženem grafu spodaj, lahko jasno vidite z rumeno črto označen indeks makroekonomskih podatkov ZDA, z modro linijo pa ameriški borzni indeks S&P500. Aprila 2011 so se makroekonomski podatki začeli poslabševati, borzni indeks pa je vztrajal na visokih nivojih še dobre tri mesece preden je nazadnje popustil. Po vmesnem izboljšanju se je indeks makroekonomskih podatkov ponovno začel poslabševati decembra lani. Prihajamo torej v obdobje, ko znova mineva tri mesece od začetka poslabševanja gospodarskih pogojev. Kot smo že večkrat poudarili, ne napovedujemo, da bodo borze jutri padle temveč, da prihajamo v obdobje, ko se bo nekaj moralo zgoditi. Ali korekcija borz na bolj vzdržne nivoje, ki bodo odsevali težje gospodarske pogoje poslovanja, ali pa nenadno močno izboljšanje indeksa makroekonomskih podatkov. Ob sedanjih cenah nafte je to skoraj utopija. Gre torej vnovič za tehtanje med tveganjem in pričakovanim donosom v tem trenutku. Slednji je za pričakovane donose danes sila neugoden.


































Za dolgoročne investitorje je pomembna ocena dolgoročnih možnosti doseganja donosov. Kratkoročno sledenje skokom in padcem pač prepuščamo tistim, ki se s temi stvari radi ukvarjajo, fiziki ta pojav običajno imenujejo »šum«. Za večino ljudi je bolj pomembna srednjeročno/dolgoročna slika stanja, saj si enostavno ne morejo privoščiti vsak dan ali teden menjati pozicije na trgih. Najbolj enostaven in do sedaj precej natančen indikator je uporaba desetletnega povprečja P/E delnic (razmerje med tečajem delnice in dobičkom na delnico). Desetletno povprečje nam omogoča, da iz izračuna izločimo kratkoročne »šume«, ki so posledica začasnih in naključnih dejavnikov in na dolgi rok običajno razvodenijo. Desetletje je običajno tudi dovolj dolgo obdobje, da zajame tako gospodarsko ekspanzijo kot tudi krčenje ekonomske aktivnosti. Popoln gospodarski cikel torej.

Obstajajo sicer precej zapleteni matematični modeli a za naše potrebe si pri analizi pričakovanih donosov lahko pomagamo tudi z desetletnim inflacijsko prilagojenim Shillerjevim P/E ameriškega borznega indeksa S&P500. Ta se trenutno nahaja pri vrednosti 23,4. Povprečna vrednost v zadnjih 120 letih znaša okrog 15. Trg se torej danes nahaja cca 55% nad povprečnimi desetletnimi vrednotenji. Pričakovani desetletni donos pri povprečni vrednosti P/E 15 znaša 6,7% letno. To je tisto povprečje, ki ga lahko vlagatelj pričakuje od dolgoročnega investiranja na kapitalskih trgih. Ker pa se danes indeks Shiller P/E nahaja pri vrednosti 23,4 se lahko današnji delniški vlagatelj v naslednjih desetih letih nadeja vsega 4,2% povprečnega letnega donosa. Ali je to dovolj za prevzemanje tveganj, glede na to, da se podobno kombinacijo donosa (ali pa malenkost nižjo) doseže tudi z nakupi nekaterih obveznic, ponekod pa celo z dolgoročno vezavo sredstev na banki? Ali se vlagatelji sploh zavedajo, da jih najverjetneje čakajo podpovprečni borzni donosi?

Lastno sposobnost prevzemanja tveganj pozna le vsak vlagatelj sam, zato tukaj pametnega nasveta ne moremo podati, opozorimo lahko le na dejstvo, da večina vlagateljev svoje sposobnosti prevzemanja in kasneje obvladovanja tveganj običajno precenjuje a to spoznajo šele, ko je prepozno. Star borzni pregovor pravi: »Bogastvo se akumulira na padajočih trgih in realizira na rastočih«. Večina vlagateljev počne ravno nasprotno.

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.