Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


23.03.2012, 14:53

V Sloveniji je vrag odnesel šalo

Realnost ponovno pritiska na preoptimistična pričakovanja vlagateljev.

Prva polovica tedna je še minila v ozračju optimizma, v drugi polovici pa so borzni indeksi popustili. Katalizator je bila predvsem četrtkova objava indeksa proizvodne aktivnosti na Kitajskem, ki že peti mesec zapored kaže na rahlo krčenje gospodarstva. Dan pred tem je avtomobilsko industrijo razburilo tudi poročilo, da bo letošnja prodaja vozil na kitajskem trgu zaostala za prvotnimi napovedmi. Močne padce prodaje v primerjavi z lanskim letom beležijo po celi Evropi. Države z največjimi težavami kot so Grčija, Portugalska in Španija se soočajo z neverjetnim skoraj 50% padcem prodaje vozil. Za primerjavo: meseca februarja so v Grčiji prodali manj osebnih vozil kot v Sloveniji. Varčevanje se očitno počasi začenja zajedati v potrošnjo. Za naše redne bralce to najbrž niti ni presenečenje.

Zanimivo dogajanje beležimo v zadnjih mesecih v ZDA. Nakupi lastnih delnic s strani korporacij so presegli magično mejo 100 milijard USD na četrtletje, kar pomeni, da smo se vrnili na nivoje iz leta 2007. Podjetja torej presežke denarja ponovno množično investirajo v nakupe lastnih delnic. Hkrati pa v zadnjih mesecih postopno narašča tudi prodaja delnic s strani t.i. »insiderjev« med katere sodijo vodilni kadri iz podjetij, ki kotirajo na borzah. Imamo torej zanimivo situacijo, ko podjetja denar (namesto za dividende delničarjem) porabljajo za nakupe lastnih delnic, njihova vodstva pa medtem svoje delnice v teh podjetjih pospešeno prodajajo. Če še ne dojamete za kaj gre, si prejšnji stavek preberite še enkrat.

Prejšnji teden smo nekaj več besed namenili ugotavljanju primerne dolgoročne donosnosti oz. vrednotenja tečajev delnic. Eden od načinov je tudi dividendni donos. Dividenda je namreč tisti del dobička, ki ga podjetje nameni za izplačilo delničarjem, preostali del dobička, ki pa ni izplačan, ostane v podjetju in povečuje kapital, kar pomeni knjigovodsko vrednost delnice. Povprečna dividendna donosnost podjetij zbranih v indeksu S&P500 v zadnjih 100 letih znaša okrog 4% na leto, trenutna dividendna donosnost pa ne dosega niti 2%. Razmerje med višino dividende in višino tečaja delnice se torej danes nahaja cca 50% pod dolgoročnim povprečjem. Pravzaprav, če iz celotnega opazovanega obdobja izvzamemo obdobje od leta 1999 do 2007, ko je bil borzni balon na vrhuncu, lahko ugotovimo, da še nikoli v zgodovini indeksa S&P500 delnice niso ponujale tako nizke dividendne donosnosti, kot jo ponujajo danes. Ponovno se sprašujemo, ali se današnji kupci delnic zavedajo, da bo njihov bodoči donos predvsem odvisen od kapitalskih dobičkov (beri: neprestane rasti tečajev) ne pa od dobičkonosnosti podjetja. Zdi se, da ponovno večina stavi bolja na »piramidne« dobičke, kot na fundamentalna vrednotenja.

O malenkost višjih tečajih lahko po dolgem času poročamo tudi z domače borze. Gre sicer bolj za inercijo preneseno s tujih trgov, saj likvidnost slovenskega trga ostaja nizka. Imajo pa zato domači vlagatelji po dolgem času moč izirati med precej bolj zanimivo dividendno donosnostjo pri domačih delnicah v primerjavi s tujimi. Po podatkih časnika Finance lahko namreč vsaj 6% dividendo (pred davki!) pričakujejo delničarji Telekoma Slovenije, 4% dividendni donos pa bodo presegli še v Petrolu, Žitu in Aerodromu Ljubljana. Preko 3% dividende na delnico bodo izplačali v Mercatorju, Zavarovalnici Triglav in Krki. Domače delnice so s tega vidika bistveno bolj ugodno vrednotene od tujih, kar je tudi logično, saj je še zmeraj nahajajo v povprečju skoraj 75% pod vrhom iz leta 2007 medtem, ko so tuje delnice velik del padca že nadoknadile. Pravzaprav je paradoksalno največji faktor negotovosti v domačih podjetjih v tem trenutku državno lastništvo in s tem povezane pasti, saj politično izbiranje uprav podjetij vsaka štiri leta po dosedaj videnem pač ne prispeva nič pametnega k dolgoročnem zadovoljstvu delničarjev.

Nova vlada je ta teden prvič objavila bolj konkreten sveženj napovedovanih varčevalnih ukrepov. Pred štirinajstimi dnevi smo nakazali, da se v Sloveniji zategovanje pasu šele začenja in predstavljeni ukrepi sedaj to več kot potrjujejo. Pričakujemo lahko kar pošten padec razpoložljive potrošnje, saj se večji del varčevalnih ukrepov nanaša ravno na socialne transferje prebivalstvu. Pozitivni učinki teh premikov se bodo začeli kazati šele čez čas, najprej bo podobno kot v drugih perifernih državah EU na vrsti kontrakcija gospodarstva, ki se bo moralo prilagoditi na izpad državno-ustvarjenega povpraševanja. Temu se matematično ni mogoče izogniti. Pomembno vprašanje je le, ali bomo kot družba sposobni to obdobje prestati do konca in naposled uživati sadove reform ali pa bomo vmes vrgli puško v koruzo in se vrnili na stara pota zapravljanja? Kakorkoli že, dejstvo je, da vstopamo v najtežje obdobje po osamosvojitvi Slovenije.

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.