Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


29.03.2012, 14:43

Je "easy money" res pravi odgovor?

Bernanke vztraja pri svoji politiki monetarnega popuščanja, borze so s tem zadovoljne.

Guverner centralne banke ZDA je znova priletel na pomoč Wall Streetu. V svojem govoru je sicer omenil, da se gospodarska situacija izboljšuje (očitno sam ne opravlja svojih nakupov niti na toči goriva v svoje vozilo), vendar je poudaril, da ostaja visoka brezposelnost problem, ki ga bo potreba odpraviti s še bolj relaksirano monetarno politiko. Po tem, ko se je večina strinjala, da gre iskati vzroke, ki so nas pripeljali v krizo predvsem v poceni denarju, nereguliranem kreditnem sistemu ter ohlapnih računovodskih standardih, je bil ta teden Wall Street navdušen ravno nad govorom vrhovnega poveljnika monetarne politike ZDA, ki kot zdravilo proti krizi podpira in spodbuja ravno te sporne prakse. Nizke obrestne mere ter posledično nagrajevanje finančnih špekulacij ob hkratnem uničevanju premoženja konservativnih varčevalcev, nesankcioniranje goljufivega vedenja ter reševanje finančnih institucij in prikrivanje realnega stanja njihovih bilanc je danes splošno razširjeno dejstvo v bančnem sistemu, ki ima paradoksalno vso podporo v vrhovih centralnih bank, nekaterih regulatorjev ter zakonodajalcev. In šef ameriške centralne banke kot kaže res verjame, da bo ta deformirana alokacija kapitala sposobna ustvariti trajna delovna mesta in blaginjo ljudi. Če je to dobra osnova za stabilnost finančnega sistema potem se lahko res vprašamo zakaj je do krize sploh prišlo? Oziroma boljše vprašanje, kdaj bo prišlo do naslednje?

Kakorkoli že, vlagatelji naj bodo previdni. Navdušenje Wall streeta je običajno znak za premislek. Konflikt interesov med velikimi investicijskimi hišami in njihovimi strankami (»muppets«, kot jih v internem žargonu po priznanju enega od zaposlenih poimenuje Goldman Sachs) je velikanski. Dezinformacije in pavšalne ocene ter preproste analize, ki obljubljajo začetek nove zlate dobe delnic se širijo s strašansko lahkoto. Obenem pa skoraj vsi pomembnejši makroekonomski indikatorji kažejo v najboljšem primeru stagnacijo gospodarstva, v najslabšem pa celo kaj hujšega. Lani spomladi smo v podobni situaciji napisali, da so delnice vrednotene za popolnost. Tudi danes je tako, prostora za napake preprosto ni. Najmanjše razočaranje v poslovnih rezultatih bo sprožilo plaz agresivnih prodaj za katere je značilno, da v relativno hitrem času (nekaj tednov) potisnejo borzne indekse precej nižje.

Večji del razlogov za rast delniških trgov gre torej iskati v aktivnostih centralnih bank, ki so za vsako ceno pripravljene spodbujati rast cen tveganega premoženja, da bi na ta način ustvarili občutek blaginje. A to je le ena plat zgodbe, ki pa ima seveda posledice. Te se kažejo v vse višjih stopnjah zadolženosti državnih proračunov, v rasti cen nafte in ostalih bolj špekulativnih surovin, ter v splošni rasti cen življenjskih potrebščin, kar počasi uničuje srednji razred. Koliko časa lahko ta politika traja je seveda drugo vprašanje, a motijo se tisti, ki mislijo, da omejitev ni. Kolateralna škoda te umetno iskrivljene alokacije kapitala se bo pokazala, kot ponavadi ravno ob najmanj primernem času.

Če torej odmislimo kratkoročne šume in dogajanje, ki iz dneva v dan polni medijske rubrike lahko ugotovimo, da je trenutno čas za bolj konzervativno (previdno) izpostavljenost do kapitalskih trgov. Naložbe s fiksnim donosom (dolžniški finančni instrumenti) so sicer tvegane zaradi pričakovanega porasta inflacije, vendar je to tveganje bolj skoncentrirano na dolgoročnem koncu krivulje donosov. Breme razdolževanja in varčevanja v kratkoročnem obdobju najbrž ne bo dovolilo večjega izbruha splošne inflacijske nevarnosti, če pa bi se to kljub vsemu zgodilo, v nasprotju s splošnim prepričanjem menimo, da to ne bi pozitivno vplivalo na kapitalske trge. Inflacijski pritiski namreč takoj vplivajo na zmanjšanje potrošnje gospodinjstev, ki so še precej obremenjena z dolgovi. Zaradi indeksacije več vrst državnih izdatkov (pokojnine, zdravstveni stroški,…) je malo verjetno, da bo državam z inflacijo uspelo skozi leta čudežno odpihniti previsoke dolgove.

Bolj verjetno se zdi, da se bodo večji premiki dogajali na valutnem področju. Posamezne države bodo namreč skušale (oziroma to že počnejo)  svojo konkurenčno prednost pridobivati tudi s prikrito depreciacijo svoje valute proti drugim. Znotraj evro območja je to sicer nemogoče, zato pa smo že priče internim devalvacijam, ko se z varčevalnimi ukrepi skuša znižati domači standard na tisti nivo, ki ustreza dodani vrednosti domačega gospodarstva (Grčija, Španija, Portugalska, Italija in nenazadnje tudi Slovenija). Na ta način bi se dosegla tista zunanja konkurenčnost, ki je zaradi skupne valute ni možno doseči med državami evroobmočja. Težava je v tem da, če ena država zniža vrednost svoje valute, relativno gledano s tem podraži druge valute in poslabša njihove pogoje trgovanja. Ko začnejo vsi zniževati vrednost svojih valut se lahko to sprevrže v nekakšno »tekmo proti dnu«, kjer pravega zmagovalca ne bo, ostanejo samo poraženci.

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.