Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


06.04.2012, 12:54

V Sloveniji borzna rast, drugod padec

Na domačo borzo so končno posijali prvi žarki upanja.

Ljubljanska borza je po dolgem času vlagateljem prvič prinesla nekaj več zadovoljstva kot tuje borze. Delnice so se namreč v povprečju pri nas podražile na razvitih borzah po svetu pa pocenile. Še največ vpliva na rast tečajev na domači borzi imajo ugibanja, da bo tokrat država tudi zaradi varčevalnih ukrepov res prisiljena prodati katero od večjih domačih podjetij ne glede na nasprotovanje določenega dela javnosti. Med imeni kandidatov za prodajo, ki so se ta teden pojavila v medijih je bil tudi Petrol, ki je obenem objavil razmeroma dobre poslovne rezultate, kar se je poznalo pri skoku tečaja, saj je prebil mejo 180 EUR. V Sloveniji je sicer potrebno vse informacije jemati z veliko mero rezerve, saj so se zgodbe o privatizaciji v preteklosti že večkrat pojavile pa ni iz tega nikoli nič resnega nastalo. Vendarle pa država prihaja v situacijo, ko bo zaradi pomanjkanja denarja v blagajni prisiljena nekaj dejansko tudi prodati. Del javnosti, ki tem postopkom običajno nasprotuje pa bo svoje nasprotovanje najbrž tudi umaknil, ko bodo na tehtnici na eni strani prodaja premoženja na drugi strani pa varčevalni ukrepi v zdravstvu, šolstvu in sociali.

Manjša razprodaja delniških trgov se je ta teden odvila v tujini. Že vsaj dva meseca smo opozarjali na precejšnjo pregretost tako, da korekcija nikakor ni nepričakovana. Najslabše jo je kot običajno odnesla Evropa. Ker seveda nobenega od fundamentalnih vzrokov krize nismo odpravili, se ponovno pojavljajo ugibanja o finančni vzdržnosti držav, za katere so nas v zadnjih mesecih prepričevali, da so rešene (Španija, Italija). Po vsakem reševalnem paketu smo deležni nazdravljanja s šampanjci in poziranja finančnih ministrov pred objektivi novinarskih fotoaparatov, a že po nekaj tednih se pokaže vsa beda njihovega nepoznavanja delovanja finančnih sistemov, ki jo tako ponosno razkazujejo naokoli. Ti ljudje dejansko res verjamejo, da bodo z milijardo novega kredita na eni strani ali milijardo dodatnih subvencij na drugi, res odpravili fundamentalno nekonkurenčnost določenih gospodarskih struktur. Ko bi le bilo res tako enostavno…

Z likvidnostnimi ukrepi preprosto ni mogoče rešiti solvenčne krize, do katere je prišlo zaradi dolgoletnih sistemskih neravnovesij, ki so jih v želji po prehitri integraciji evropskih držav (in kultur) preprosto ignorirali. Presežna likvidnost ne ustvarja nove dodane vrednosti proizvodov in storitev temveč le porazdeli presežek denarja na obstoječe proizvode in storitve, kar ima za posledico špekulativno rast cen in nič drugega. Trgi bodo svoje delo neusmiljeno opravili do konca, dolžniška okužba bo preskakovala iz ene države na drugo, tega procesa pač ni mogoče ustaviti. Kdor misli, da sta Italija ali Španija na varnem se moti.

Evropa je od svoje združitve dalje živela po načelu »vendor-financing« kjer prodajalec v bistvu financira svojega kupca, ker ima ta sicer prenizko kupno moč. Severne, gospodarsko bolj razvite države so financirale jug, ta pa je s tem denarjem kupoval dobrine in storitve proizvedene na severu. Ekonomija se je na ta način vrtela v nekakšnem zaključenem krogu, ki pa se je sedaj prekinil, ker so nekatere države nabrale toliko dolgov, da je postalo vsem jasno, da jih ne bodo vrnile. Jug Evrope je torej nenadoma ostal pred zaprto pipo. Seveda tudi razvitim severnim državam ne bo lahko, saj s tem, ko prekinejo financiranje juga, dejansko prekinejo financiranje svoje gospodarske rasti. Vsekakor zelo zapleten klobčič. V državah, ki so vrsto let živele preko svojih zmožnosti in s poplavo poceni denarja ustvarile balone v domači ekonomiji je edino zdravilo znižanje standarda in izpraznitev teh balonov. Stari pregovor pravi: »nizke cene so najboljše zdravilo za visoke cene«. Po domače povedano trgu je potreba pustiti, da se prilagodi na novo realnost, ne pa dodatno poskušati napihovati napol izpraznjen balon v silni želji, da bi ponovno ustvarili ravno tiste razmere, ki so krive za nastanek krize. Kolateralna škoda takega početja je nesprejemljiva.

Po tem, ko je Evropa opravila z Grčijo se pozornost pričakovano preusmerja na Španijo. Zahtevani donos španskih obveznic se ponovno približuje 6%. Skoraj vsi so že pozabili tudi na švicarski frank, ki se znova prebuja. Po šestih mesecih prvič testira mejo 1,20 franka za evro ki jo je švicarska centralna banka oznanila kot »obrambo za vsako ceno«. Delnice evropskega bančnega sektorja, ki so letošnje leto zaradi 3-letnih likvidnostnih posojil ECB začele precej pozitivno, so se v zadnji desetih dneh znova spustile na izhodišče in se nekatere že spogledujejo z najnižjimi vrednostmi letos. Po dveh mesecih navideznega premora pritisk v evropskem loncu znova počasi narašča. S čim nas bodo politiki in finančni ministri presenetili tokrat?

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.