Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


13.04.2012, 10:53

Štiri tisoč let modrosti

Ljudje pogosto iščemo vzorce obnašanja v velikih osebnostih iz preteklosti.

Hamurabi je pred 4000 leti v Mezopotamiji napisal znameniti zakonik. V njem je bilo med drugim zapisano, da bo vsak gradbenik, ki zgradi hišo, ta pa se kasneje sesuje stanovalcem na glavo, plačal z življenjem. Gre za primer izredno dobro premišljenega upravljanja tveganj. Če zavoziš, plačaj. Znani raziskovalec naključij in tveganj Nassim Taleb pravi, da nikomur ne sme biti omogočeno uživanje dobičkov brez participacije pri morebitnih izgubah. Izkusiti igro »na lastni koži« bi torej moralo biti tisto pravilo, ki bi utegnilo preprečiti bodoče finančne krize. Danes je namreč porazdelitev dobičkov in izgub izredno asimetrična. V časih debelih krav si je del finančne industrije izplačeval mastne dobičke za uspešnost, ko pa so nekatere finančne institucije zaradi njihovih odločitev prišle na rob propada, so bili naenkrat prisiljeni vskočiti davkoplačevalci. Dobičke je torej pobrala ena stran, izgube pa dobila druga. In ta mora sedaj varčevati, da bo te izgube lahko poplačala. Če bi danes še veljal Hamurabijev zakonik bi bile vrste finančnikov precej razredčene.

Izračunavanje finančnih tveganj je v zadnjih 4000 letih postalo cela znanost. Analitiki in matematiki na štiri decimalke natančno izračunavajo možnosti, da gre kaj narobe, višino dovoljene izpostavljenosti ter način zaščite pred nepredvidljivimi dogodki. A kljub temu smo sposobni razmeroma natančno ovrednotiti tveganja zgolj znotraj treh standardnih odklonov od sredine to je znotraj 99% porazdelitve tveganj. Težave nam še zmeraj povzroča tisti 1% možnosti pojava dogodkov na skrajnih repih krivulje porazdelitve tveganj. To so tisti dogodki, ki imajo sicer infinitezimalno možnost, da se zgodijo vendar, če do njih pride lahko privedejo do popolnega razsutja finančnega sistema. Razmerje med verjetnostjo pojava dogodka in njegovimi posledicami je izrazito neugodno. In medtem, ko se število teh izredno tveganih dogodkov povečuje, se finančna industrija zadovoljuje z metodologijami, ki ravno te dogodke izključujejo iz vseh izračunov tveganosti. Zavedati se moramo, da preprosto vseh tveganj in posledic ne bomo nikoli sposobni dovolj natančno oštevilčiti. Zato je potreba vzpostaviti take prakse, ki bodo preprečevale povečevanje izpostavljenosti tem tveganjem. Hamurabi je že pred 4000 leti vedel kako se temu streže.

Če se vrnemo na borzne trge, lahko začutimo ponovno tresenje tal v Evropi. Katalizator dogodkov je točno tisti na katerega smo opozarjali. Težave v evropskem prostoru z »rešitvijo« Grčije nikakor niso odpravljene, kakor so nam skušali predstaviti odgovorni z vrha evropske politike. Takoj po zaključku debate o Grčiji se je pozornost pričakovano preusmerila na iberski polotok. Če je bila Grčija v evropskem merilu relativno majhna in nepomembna, Španija to zagotovo ni.

Zahtevana obrestna mera desetletnih obveznic španske republike se je v sredo za kratek čas dotaknila 6%. Posojilodajalci torej ponovno dvomijo v sposobnost španske vlade, da bo obdržala finančno situacijo pod nadzorom. Že optimistične napovedi za letos v Španiji napovedujejo recesijo v velikosti 1,5% zmanjšanja BDP, zaradi vse hujših varčevalnih ukrepov in napovedanih dvigov davkov pa je bolj realno pričakovati še globlji padec. Brezposelnost tam že presega 24% kar pomeni, da se tudi Španija počasi pomika po poti Grčije in je z eno nogo že v depresiji. Portugalska, kjer situacija ni prav nič boljša je kar nekako tiho v senci svoje veliko večje sosede.

Pred Evropo sta tudi dve pomembni politični odločitvi. V maju bodo tako v Grčiji kot v Franciji splošne volitve. Prevladuje predvsem strah, da bodo na volitvah prevladali populistični glasovi tistih, ki z varčevalnimi ukrepi niso zadovoljni. A ta strah je odveč. Kdorkoli bo zmagal se bo moral podrediti volji mednarodnih obvezniških trgov na katerih si te države sposojajo denar. Edina možnost, da se temu izognemo je neodvisnost od posojil. A to v tem trenutku, z vsemi političnimi obljubami, ki so se nabrale skozi leta preprosto ni mogoče. Zdaj seveda vsi zahtevajo tisto, kar jim je bilo obljubljeno. Eni pokojnine, drugi plače, tretji zdravstvo, šolstvo, socialo, ceste, stadione, itd… Vendar so tisti, ki so vsa leta obljubljali in v zakone zapisovali vedno nove in nove pravice pozabili na manjšo podrobnost. Na stran namreč niso dali denarja iz katerega bi se te pravice sedaj financirale. Po domače se temu reče »ponzi shema« in najbolj žalostno je, da so danes državni proračuni, tako kot so zastavljeni, pravzaprav velike »ponzijeve sheme«, saj bodoči prilivi nikakor ne zadoščajo za pokrivanje pričakovanih bodočih obveznosti. Za te vrste finančnih goljufij nikoli nihče ne odgovarja. Tudi na tem področju bi torej veljalo razmisliti o ponovni obuditvi starodavnih Hamurabijevih običajev. Predvsem za to, da se vsi vpleteni zresnijo preden bo prepozno.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.