Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


19.04.2012, 10:58

Resnica o varčevanju

Relativno nezanimiv borzni teden lahko posvetimo drugim temam.

V Sloveniji se te dni vse vrti okoli varčevanja. V to razvneto in precej ideološko-populistično obarvano debato bomo v nadaljevanju skušali vnesti nekaj osnov matematike. Edino ta nas namreč lahko odreši muk v katerih se trenutno nahajamo.

Temeljno gibalo gospodarskega napredka je produktivnost oziroma dodana vrednost. Vsak proizvodni faktor, ki ga uporabljamo za proizvodnjo dobrin ali storitev ima lastnost produktivnosti. Znanje, delo, kapital in dolgovi so poglavitni proizvodni faktorji danes. Vendar produktivnost ni statična lastnost, temveč se spreminja. Pomemben je predvsem pojem mejne produktivnosti. Podjetniški sektor je vseskozi pod konkurenčnim pritiskom, da proizvodne faktorje oblikuje v takšen mix, ki bo čim dlje dosegal optimalno produktivnost. Gre za konstantno potekajoči, dinamični proces. Joseph Schumpeter je zanj uporabil izraz: kreativna destrukcija.

Tudi pri uporabi dolga je torej izjemnega pomena pametna uporaba. Dokler se dolg uporablja v zmernih količinah za produktivno ustvarjanje, prispeva k gospodarski rasti. Ko obseg dolga pretirano naraste in še posebej, ko se ga začne uporabljati v popolnoma neproduktivne namene, začne dolg na gospodarsko aktivnost delovati zaviralno. Številni avtorji (posebej izstopajo Barro, Perotti, Rogoff, Reinhart) so dokazali, da je multiplikator državne potrošnje na dovolj dolgi rok v bistvu enak nič, oziroma celo rahlo negativen. Državno trošenje torej ne spodbuja gospodarske rasti, temveč jo zavira. Poudarek je seveda na besedni zvezi »na dolgi rok«. Kratkoročno se namreč gospodarska rast v tistem letu, ko država nameni finančne spodbude, seveda poveča. A vsak evro, ki gre iz državnega proračuna za te namene mora prej ali slej priti nazaj v obliki davkov, taks, trošarin ipd… Na dolgi rok negativni učinki višjih davkov popolnoma izničijo začetne pozitivne učinke finančnih spodbud. Od teh običajno na koncu ostanejo samo dolgovi, obresti in recesija.

Rast zadolževanja dolgoročno ne more prehitevati rasti dohodkov. To je matematični aksiom brez možnosti razprave. Breme obresti je v začetni fazi za gospodarstvo še vzdržno, a začne hitro naraščati (eksponentna funkcija!) in kmalu predstavlja pomemben delež odhodkov državnega proračuna. Takrat se začnejo pojavljati potrebe po krčenju drugih proračunskih izdatkov (varčevanje), da lahko redno nadaljujemo z odplačevanjem obresti. Če trgi nenadoma posumijo, da obresti nismo sposobni ali pripravljeni odplačati, se začne negativna spirala naraščanja obrestnih mer in umikanja mednarodnih posojilodajalcev. Ta se končna s t.i. »velikim pokom«, ko se kapital popolnoma umakne iz države, ki ji torej ne preostane drugega kot razglasitev plačilne nesposobnosti. V praksi lahko to pravkar opazujete na primeru Grčije. Sledi seveda popoln gospodarski in socialni zlom.

Vsaka »runda« državnih spodbud poveča dolg, poveča obresti in zmanjša razpoložljiva sredstva za druge proračunske postavke (npr. socialni transerji). Državno trošenje je torej sovražnik socialne države ne pa njen zaveznik, kot to zmotno verjamejo njeni zagovorniki. Zaradi državnega intervencionizma, naraščanja dolga in umetnega ustvarjanja neučinkovite gospodarske rasti se na dolgi rok socialna država počasi razgrajuje. Enostavno zmanjka denarja zanjo, ker prevladajo stroški odplačevanja obresti. Zagovorniki stabilne socialne države bi se morali v prvi vrsti zavzemati za uravnotežen proračun in čim manjšo odvisnost od mednarodnih dolžniških trgov. Zdi se, da se moramo v Sloveniji te lekcije šele naučiti.

Varčevalni ukrepi so torej edini možen izhod iz tega položaja. Boleči brez dvoma, a nujni. Drugi monetarni in fiskalni ukrepi, ki bi skušali s povečevanjem zadolževanja vzpodbuditi gospodarstvo sicer lahko kratkoročno dosežejo ta cilj, a zgolj na račun vse večje destabilizacije finančnega sistema. Vsako povečevanje dolga zgolj povečuje občutljivost gospodarstva na prihodnje ekonomske šoke in zahteva vedno večji del proračunske pogače zgolj za odplačevanje obresti. Stanja prezadolženosti enostavno ne moremo pozdraviti z dodajanjem novega dolga. Najbrž tega res ni težko razumeti. Vsi bi se morali zavedati, da ekonomske blaginje ne bomo dosegli dokler državni proračuni ne bodo na dolgoročno finančno vzdržnih temeljih. Vztrajanje pri sedanji situaciji pomeni dolgoročno podpovprečno gospodarsko rast, visoko brezposelnost ter padanje iz ene recesije v drugo v razmaku nekaj četrtletij. In to v najboljšem primeru, sicer pa lahko na vsakodnevnih posnetkih iz Grčije vidite kako izgleda življenje v državi, ki je za varčevalnimi ukrepi odlašala predolgo.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.