Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


26.04.2012, 11:19

Japonizacija finančnega sistema

Borze kolebajo med popravkom in nadaljevanjem rasti.

Optimistični podatki prihajajo predvsem s strani posameznih podjetij, ki jim uspeva doseganje dobrih poslovnih rezultatov. Med temi prednjači Apple, ki s svojo rekordno tržno kapitalizacijo že predstavlja skoraj 20% borznega indeksa Nasdaq. Borze z neverjetnim čustvenim nabojem vsako četrtletje pričakujejo poslovne rezultate Appla in ta jih, bodimo pošteni, do sedaj še ni razočaral. A pozor, ravno zaradi svoje velikosti in vse večje uteži v borznih indeksih postaja tudi Apple potencialen faktor nestabilnosti, saj bo prvo razočaranje, ki bo prej ali slej prišlo, povzročilo veliko luknjo predvsem v indeksu tehnoloških podjetij Nasdaq. Ne pozabimo, tudi Nokia je bila še pred petimi letimi tehnološki svetilnik Evrope in kdor bi takrat izjavil, da se bo v petih letih situacija dramatično obrnila bi ga zagotovo imeli za čudaka. A danes se Nokia sooča s hitrim upadanjem tržnega deleža, poslovnimi izgubami in zmanjševanjem zaposlenih, njena delnica pa je od vrha v letu 2007 izgubila skoraj 90% vrednosti. Nič ni večno torej, konkurenčni boj iz zmagovalcev ustvarja poražence iz včerajšnjih neznancev pa jutrišnje zmagovalce. Še posebej pri podjetjih, ki dosegajo visoke stopnje rasti okoli katerih se nato razvije še »kult osebnosti« je potreba ohraniti trezno glavo. Apple ima zaenkrat vse atribute za priljubljenost pri vlagateljih, a vprašenje je kaj se bo zgodilo, ko bo konkurenca prvič ugotovila kje so njegove šibke točke in napadla z vsemi silami. Tako kot se je to zgodilo Nokii.

Manj pozitivni, kot rezultati Appla so splošni makroekonomski podatki, ki kažejo na vse bolj šibke temelje svetovnega gospodarstva. Da je Evropa v precej slabem stanju ni nobena novost, v zadnjem tednu pa so se relativno poslabšali tudi nekateri proizvodni kazalci ter kazalci stanja brezposelnosti v ZDA. Trgi verjamejo, da bo tamkajšnja centralna banka posredovala z novim paketom monetarnega popuščanja. Zdi se, da razviti svet vse bolj drsi v japonski scenarij, saj nobene intervencije ne uspejo vzpostaviti dolgoročno vzdržne gospodarske rasti. Štiri najmočnejše centralne banke sveta so v zadnjih treh letih svoje bilančne vsote povečale za dobrih 10.000 milijard EUR (nova likvidnost na trgu) in vse kar so uspeli realnega doseči je nekaj četrtletij z gospodarsko rastjo nad 2%, preden se je vse skupaj začelo ponovno ustavljati. Padec zasebne potrošnje, ki sledi padcu kreditne aktivnosti poskušajo države vsaj uravnotežiti s povečanim državnim trošenjem. Celoten razviti svet danes poskuša imitirati to, kar Japonska počne že dvajset let in ne pride nikamor ob tem, da je imela srečo, da se je njena kriza začela ravno v obdobju največje svetovne kreditne ekspanzije konec osemdesetih let. S pospešenim izvozom v druge dele sveta je torej Japonska uspela dvajset let financirati naraščajoči proračunski deficit, nasprotovati razdolževanju domačega gospodarstva ter preprečiti hujši padec gospodarske rasti, to obdobje pa se zaradi vse večje dolžniške zasičenosti v trgovinskih partnericah Japonske počasi končuje. Tudi za Imperij vzhajajočega sonca se bliža ura resnice.

Dejstvo je, da vse več evropskih držav počasi vstopa v fazo, ki jo je ekonomist Hyman Minsky nekoč poimenoval špekulativno financiranje. S tekočimi prihodki proračuna uspejo pokrivati zgolj obresti za pretekle dolgove za odplačilo glavnice pa že potrebujejo nove kredite. Portugalska, Španija, Italija in še kdo potrebujejo nova posojila, da lahko poplačajo stara, saj njihova gospodarstva ne proizvedejo dovolj dodane vrednosti s katero bi pokrili vse odhodke proračuna. V špekulativni fazi so kreditojemalci izredno občutljivi na šoke v gospodarski rasti. Dokler je gospodarska rast pozitivna in kreditna aktivnost naraščajoča je vse v redu, ko pa pride do padca, kot se to dogaja sedaj, oziroma se je zgodilo v letu 2008 se začnejo težave. Države brez zunanje pomoči kar naenkrat niso več sposobne odplačevati dolgov, kar pa samo še poglobi paniko in kreditni krč ter povratno vpliva na še slabše finančne pogoje. Ker je tako stanje dolgoročno nevzdržno bi bilo bolj smiselno breme prezadolženosti reševati z odpisi dolgov skozi prestrukturiranje ali bankrot, ne pa s podaljševanjem in novim zadolževanjem. Z zmanjšanjem dolga razbremenimo in pospešimo bodočo gospodarsko rast, s povečevanjem pa jo samo še bolj zatiramo.

Trenutno med vodilnimi ekonomisti in politiki prevladuje težnja po vzdrževanju sedanjega stanja ne glede na ceno. Prenizke obrestne mere, presežna likvidnost, ohlapni računovodski standardi, nesankcioniranje kršitev, reševanje napačnih odločitev na plečih davkoplačevalcev, izkrivljena alokacija kapitala ter finančna represija nad varčevalci s fiksnimi donosi so politike, ki sicer kratkoročno spodbujajo špekulativno vedenje, dolgoročno pa močno ogrožajo stabilno gospodarsko okolje. A to se bo ugotovilo šele čez čas, ko bodo odgovorni znova trdili: »Nihče tega ni mogel predvideti.«

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.