Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


04.05.2012, 11:20

Na obzorju se kopičijo oblaki

Delniški trgi iščejo smer, a zaenkrat jasnih signalov še ni.

Zaradi praznikov nekoliko skrajšanega borznega tedna niso zaznamovali večji pretresi. Trgi zadržujejo pridobljene nivoje, kljub vse temnejšim oblakom na obzorju. Ta teden je bil posebej slab za Evropo, saj je po objavi indeksov PMI (Purchasing Managers Index) jasno, da se kontrakcija ekonomske aktivnosti širi po kontinentu. Da so Grčija, Španija, Italija in tudi Slovenija v krču ni nobena novost, prvič pa so se jim pridružile še prvokategornice kot so Francija, Nizozemska in Nemčija. V istih državah so bili pod pričakovanji tudi podatki o aprilski maloprodaji v trgovinah. Še posebej zanimivo je poročilo Evropske Centralne banke, ki kaže na kolaps povpraševanja po bančnih posojilih v članicah evroobmočja, ki se po rangu velikosti že približuje tistemu iz leta 2008. Tudi iz ZDA so prišli razmeroma šibki podatki o stanju na trgu dela, saj se je zaposlovanje v mesecu aprilu skorajda ustavilo. Pozorno torej, kajti kombinacija relativno šibkih makroekonomskih dejstev nikakor ne podpira optimističnih pričakovanj vlagateljev, ki se odražajo na borznih indeksih, predvsem ameriških.

Prejšnji teden smo zapisal par besed o tehnološkem gigantu Apple in njegovih rezultatih. Opozorili smo, da bo prej ali slej tudi ta delnica srečala naravne zakonitosti eksponentno rastoče funkcije. Nekaj dni kasneje smo bili še sami presenečeni nad vplivom, ki ga ima Apple nad ameriškimi borzami. Skoraj 70% vseh podjetij v borznem indeksu S&P 500 je že objavilo rezultate poslovanja v prvem četrtletju 2012 in ti kažejo na povprečno 6,9% rast dobičkov. A pozor, ko iz tega izključimo rezultate Appla, povprečna rast dobička vseh ostalih podjetij skupaj pade na vsega 3,8%. Če izključimo še rezultate finančnega sektorja, ki dosegajo relativno dobre številke z uporabo »kreativnega računovodstva« je odstotek rasti še nižji.

Med velikimi bankami so pri pripravi bilanc v zadnjem času posebej priljubljene igrice z zmanjševanjem višine rezervacij za bodoče izgube, kar se neposredno pokaže v višjem dobičku obdobja. Druga še bolj impresivna tehnika pa je t.i. DVA (debt valuation adjustment), ki gre nekako takole: denimo, da ima neka večja banka izdane svoje obveznice. Zaradi povečanih strahov na finančnih trgih cene teh obveznic upadejo, saj jih vlagatelji raje prodajajo kot kupujejo. Padec cen svojih obveznic za banko pomeni, da jih v teoriji lahko odkupi nazaj ceneje, kot jih je izdala. Najbrž ne boste verjeli ampak dejansko lahko ta banka nato padec tržne vrednosti svojega dolga vknjiži kot dobiček obdobja. Bolj kot padejo vrednosti njenih obveznic, večji je lahko ta »dobiček«. Skratka, že štiri leta vlagateljem odsvetujemo vlaganja v delnice finančnega sektorja  in zaradi takih praks, ga bomo odsvetovali še kar nekaj časa.

Sicer pa banke ne počnejo nič takega, kar ne bi bilo zakonsko dovoljeno. Zakaj se take stvari tolerirajo v računovodskih standardih pa je seveda drugo vprašanje. Dokler centralne banke in drugi regulatorji trga poskušajo na vso moč obdržati sistem tak kot je, bo pač temu tako. Posledično seveda ni prav nič čudnega, da večina največjih svetovnih bank danes na borzah kotira pod svojo knjigovodsko vrednostjo. Kdo pa sploh ve kakšna je prava knjigovodska vrednost kapitala, če niti vsebini in kakovosti bilance ne zaupaš več?

Nekako v senci evropskega dogajanja in precej manj na očeh javnosti se izrisujejo tudi pomembni trendi v t.i. hitrorastočih državah. Položaj kitajskega gospodarstva že nekaj mesecev povzroča skrbi, saj se glede na objave indeksov industrijske proizvodnje zdi, da se je rast ustavila. Slabše novice prihajajo iz Avstralije in Brazilije. Avstralski storitveni sektor, predvsem maloprodaja, beleži močan padec, podobni signali se začenjajo kazati na trgu tamkajšnjih nepremičnin. Brazilijo je pravkar presenetil negativen padec industrijske proizvodnje v mesecu aprilu, saj so vsi analitiki pričakovali rast. Skrbi naraščajo tudi zaradi povečanega deleža slabih posojil v največjih brazilskih bankah. So se tudi te države ujele v klasično past (pre)hitre gospodarske rasti?

Kakorkoli že, skupni imenovalec trenutne situacije na svetovnih borzah mora biti previdnost. Pričakovanja vlagateljev so zelo visoka, tečaji delnic mejijo na precenjenost a makroekonomska slika počasi slabi. Na moč podobna situacija se je v istem času odvijala tudi lani in sledilo je nič kaj prijetno drugo polletje. Bo letos drugače?

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit, član uprave. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Borznoposredniška družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43. Pristojni nadzorni organ borznoposredniške družbe je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.