Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


18.05.2012, 11:24

Hoja po robu

Kapitalski trgi so dosegli točko preloma, slabe novice so naposled začele učinkovati.

Na svetovnih borzah se kažejo očitni znaki utrujenosti. Tehnični indikatorji v zadnjih štirinajstih dneh signalizirajo prekinitev pozitivnega trenda in preobrat navzdol. Glede fundamentalnih kazalcev smo na tem mestu že kar nekaj časa opozarjali na preoptimistična pričakovanja, temu pa so se sedaj pridružili še indikatorji momenta trga. Rekordna prodaja delnic s strani insajderjev (vodilni možje v podjetjih), evforija okoli novih izdaj delnic (Facebook), rekordno nizki delež denarja v vzajemnih skladih in posledično rekordno visoka stopnja investiranosti le-teh kažejo na to, da je špekulativni naboj na trgu močan. Za previdne investitorje to mora biti signal za pazljivost. Trg očitno pričakuje pospešek rasti v drugi polovici leta, mi pa smo drugačnega mnenja. Do konca julija bo po našem mnenju jasno, da so tudi ZDA vstopile v recesijo. To se bo seveda izkazalo kasneje, proti koncu leta, ko bodo objavljeni uradni podatki o višini BDP. Pričakujemo, da bodo tudi podatki za prvo in drugo četrtletje 2012 naknadno korigirani navzdol. Morda še največjo neznanko v tem trenutku predstavlja Centralna banka ZDA in njena reakcija na upočasnitev gospodarstva. Pričakuje se aktiven poseg na kapitalskih trgih, vendar bo Bernanke najbrž počakal na konkretnejši zdrs borznih indeksov, saj v nasprotnem primeru tvega obuditev inflacijskih pritiskov in očitke o političnem delovanju, ker se v ZDA bližajo predsedniške volitve.

Poseben segment je seveda Evropa. Tukaj je recesija že dejstvo. Vprašanje je sedaj ali obstaja možnost, da se ta recesija razvije v kaj večjega in težje obvladljivega. V Grčiji se namreč v zadnjih dneh že odvija bančna panika. Ljudje so v strahu pred vrnitvijo grške drahme začeli s svojih transakcijskih računov dvigovati evre. Grški bančni sistem tega ne bo prenesel zato lahko v kratkem pričakujemo omejitve bančnih dvigov in nacionalizacijo bank. Najbrž ni potreba dodatno razlagati, da se igra bliža koncu. Kaj bo izstop Grčije iz evroobmočja pomenil za preostanek Evrope?

Scenarijev je več. Najprej se bomo spraševali katere banke še imajo kakršnokoli izpostavljenost do grških obveznic ali zasebnih dolgov. Večji del je bil sicer prenesen na Evropsko centralno banko. Zaradi tega evro v zadnjih dneh že izgublja vrednost, saj je jasno, da ostaja del premoženja ECB brez podlage. Drugo vprašanje bo, kaj bančna panika v Grčiji pomeni za prebivalce ostalih mediteranskih držav, ki se soočajo s podobno krizo. Se bodo tudi Španci in Portugalci, morda celo Italijani ustrašili podobnega scenarija in navalili na svoje banke? Tega ne vemo, a tudi izključiti vsekakor ne moremo. V naših novoletnih napovedih v začetku januarja smo opozorili na pričakovan trend v prestrukturiranju oziroma kar nacionalizaciji večjega števila evropskih bank. Prejšnji teden se je to začelo dogajati v Španiji s četrto največjo banko, Bankio. Bes volilcev, proti varčevalnim ukrepom, ki se širi po Evropi bo ta trend samo še okrepil, saj politiki ne bodo več tako naklonjeni likvidnostnemu reševanju bank in njihovih lastnikov, kot so bili do sedaj. Evropa torej bije svojo zadnjo bitko in jasno je, da v taki obliki kakršna je danes, ne bo obstala.

V treh letih od začetka krize ni bilo storjenega nikakršnega napredka pri odpravi vzrokov krize. Odgovorni skušajo vseskozi z nekakšnimi likvidnostnimi ukrepi reševati stanje, ki pa je v svojem bistvu problem solventnosti in ne likvidnosti. Zaradi tega ene in iste težave po preteku nekaj mesecev ponovno priplavajo na površje. Kolikokrat smo se v zadnjih treh letih pogovarjali o Grčiji? In vsakič nam je bilo obljubljeno, da je zadeva naposled končno rešena. V resnici se nato izkaže, da smo zgolj porabili nekaj dodatnih milijard za kupovanje časa do neizogibnega konca, ki se danes odvija pred našimi očmi. Sedaj bi lahko bilo končno vsem jasno, da se bomo krize rešili zgolj z dramatičnim zmanjšanjem obsega dolgov kar lahko storimo bodisi z varčevalnimi ukrepi bodisi z odpisi dolgov (bankrot).

Za tiste, ki še niso pretirano zadolženi je rešitev varčevanje tistim, ki pa so že prestopili točko po kateri ni več vrnitve pa ostane le še razglasitev plačilne nesposobnosti in organizacija življenja na popolnoma novih temeljih. Ta mora vključevati resne strukturne reforme, ki morajo družbo ponovno vrniti na zemljevid območij, kjer so delo, znanje in inovacije nagrajene. Potrebna bo velika sprememba v glavah ljudi, da se odpravi miselnost, ki samo kopiči in brani pridobljene pravice, le-te pa ne temeljijo na nikakršnih matematično vzdržnih predpostavkah. Ljudem se je dvajset let obljubljalo nekaj, česar ne moremo plačati. Še huje, denar, ki bi ga morali dati na stran, da bi te obljube lahko uresničili smo sproti zapravili, večinoma spet za nove pravice, ki jih politiki na volitvah tako radi obljubljajo. Ustvarili smo balon obljub, popolnoma skregan z denarnim tokom, ki ga dejansko sproti ustvarjamo. Nekaj časa smo celotno zadevo še uspeli financirati z novimi posojili, a sedaj je tudi te zgodbe konec. Kreditni cikel pač, kot ga je v vsej svoji lepoti nekoč čudovito opisal Hyman Minsky, a žal te literature v naših hramih učenosti ne jemljejo preveč resno. Morda pa še bodo.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.