Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


25.05.2012, 11:28

Wall Street - navodila za uporabo

V preteklih dneh sta dva dogodka lepo izpostavila netransparentno ozadje delovanja Wall Streeta.

Prvi je JP Morgan in njegova presenetljiva objava cca dveh milijard USD izgube iz ponesrečenega posla zavarovanja kreditnih tveganj. Drugi pa seveda Facebook in polomija okoli prve javne prodaje delnic tega socialnega omrežja. Pri bančnem gigantu JP Morgan ni toliko problem izguba, zgodi se namreč vsakemu, temveč velikost pozicij s katerimi se te banke igrajo. Iz prvega vala krize v letu 2008 bi se lahko odgovorni že naučili, da so nekatere enostavno prevelike, da bi lahko obstajale. A storilo se ni nič oziroma ravno nasprotno. Federal Reserve je aktivno pomagala, da je JP Morgan z nakupom banke Bear Stearns leta 2008 postal še večji, kot je bil. Podobno je storila tudi Bank of America z nakupom Merrill Lynch ter Wells Fargo z nakupom Wachovie. Sistemsko tveganje propada take banke je danes mnogo večje od kaosa, ki je leta 2008 zavladal okoli zloma Lehman Brothers.

In kaj smo izvedeli prejšnji teden glede JP Morgan? Banka naj bi za zavarovanje svojih preko 100 milijard USD pozicij v kreditnih instrumentih vzpostavila gigantsko zavarovalno pozicijo, ki pa očitno ni bila pravilno izračunana – korelirana. Vrednost premoženja je torej šla v eno smer, zavarovalna pozicija pa tega ni ustrezno pokrila zaradi česar je nastala omenjena izguba. Za še bolj nevarno se je izkazalo dejstvo, da predsednik uprave banke niti ni točno vedel kakšne posle vodi oddelek za investicije. Ponovno se torej poraja vprašanje nadzora tveganj v bančnem sistemu. Regulatorji bi se sedaj že morali aktivno spraviti nad največje banke in zahtevati zmanjšanje tveganih pozicij na nivoje, ki jih finančni sistem še prenese. Vzvod finančnega sistema moramo znižati, če ne želimo, da nam ga nekega dne detonira v obraz. Da je mera polna, ostaja še neznanka ali sta ti dve milijardi vse kar je JP Morgan izgubil ali pa je skritega še kaj. Še posebej, ker so takoj po objavi neprijetnega dogodka suspendirali nakupe lastnih delnic, kar napeljuje na sklepanje, da nas utegnejo v prihodnjih tednih/mesecih presenetiti s še kakšno milijardo minusa.

Facebook je druga zgodba. Ne gre za sistemsko nevarno institucijo, ki ogroža delovanje finančnega sistema. Pravzaprav s Facebook-om kot podjetjem sploh ni nič narobe. Ima svoj produkt, ki ga trži in z njim ustvarja določen dobiček. Težava je v procesu s katerim je Wall Street to podjetje pripeljal na borzo. V zadnjih mesecih je namreč medijska kampanja okoli Facebooka že presegla vse meje dobrega okusa. Ameriške televizije in spletni portali so vrteli zgodbe o nekdanjih uslužbencih Facebooka, ki so namesto plačila v denarju takrat prejeli delnice in so danes milijonarji ter na ta način spodbujali potencialne kupce delnic češ, to se bo zgodilo tudi vam, če jih kupite prvi dan na borzi. Investicijske banke Morgan Stanley, Goldman Sachs in JP Morgan (ja, zmeraj isti) so vodile medijsko ofenzivo, saj so od Facebooka prejele precejšnje provizije za izvedbo javne prodaje, poleg tega pa so tudi same prejele določen delež delnic.

Kar pa je na koncu sodu izbilo dno in najbrž že meji na kaznivo dejanje pa je dejstvo, da so investicijske banke tik pred samim začetkom kotacije na borzi prišle do interne informacije o znižanju napovedi prihodkov in dobička Facebooka, to informacijo pa so delile le z nekaterimi največjimi strankami, medtem, ko so medijsko kampanjo povezano s prodajo delnic na borzi vodile naprej, kot da se ni zgodilo nič. Prišlo je torej do načrtne asimetrije informacij med tistimi investitorji, ki so imeli podatke, da je delnice bolje takoj prodati in tistimi, ki teh podatkov niso imeli in so se v vrsti drenjali za nakup. Posledica te zmede je 20 % padec tečaja delnice od prvega dne kotacije do danes. Ker pa po murphyjevem zakonu seveda težav ni nikoli dovolj, so se v prvi uri trgovanja z delnicami Facebooka pojavile še tehnične težave zaradi katerih na tisoče investitorjev sploh ni vedelo ali so delnice kupili ali prodali in po kakšni ceni. Proti elektronski borzi Nasdaq in bankam so že napovedane več-milijonske tožbe. Z eno besedo: cirkus.

Wall Street je žal postal prispodoba vsiljive TV prodaje v stilu »pokliči v naslednjih 30 minutah in prejel boš še darilo…« Nobene etične drže, strokovnosti, profesionalnih načel in predvsem občutka fiduciarne odgovornosti ni več. Cilj je samo še, da stranka pride in pusti svoj denar. Ne samo Wall Street, večji del finančne industrije v zadnjih letih operira na tej bazi. Vsi se na trgu borimo za svoj obstoj in delo za ustrezno plačilo ni noben greh. A način, kako priti do tega plačila je v finančni industriji postal precej problematičen. Vse več poti namreč neposredno meji na goljufanje, konflikt interesov, izkoriščanje insajderskih informacij, vsiljevanje nepotrebnih in prezapletenih produktov, namerno napačno prikazovanje ali zamolčanje bodočih obveznosti in tveganj ipd… Namesto zdravega kanaliziranja prihrankov v produktivne investicije, kapitalski trgi postajajo vse bolj podobni casinojem. Krizo moramo zaposleni v finančni industriji izkoristiti za spremembe v načinu razmišljanja in delovanja sicer bomo na koncu vsi le še krupjeji.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.