Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


15.06.2012, 11:30

Reševalni paketi izčrpavajo borzne indekse

Reševanje Španije na borzah ni prineslo olajšanja, ki so ga nekateri pričakovali.

Teden dni smo preskočili in že imamo na borzah nov reševalni paket. Evropska kriza se odvija vse hitreje. V našem prejšnjem poročilu smo napovedali intervencijo na trgih in jo tudi dobili. Španiji so obljubili reševalni paket v višini 100 milijard EUR namenjen dokapitalizaciji tamkajšnjih bank. In točno tako, kot smo opozorili, intervencija ni več imela večjega vpliva na kapitalske trge. Vsega tri ure je v ponedeljek trajal optimizem na evropskih borzah, preden je ponovno prevladalo nezaupanje. Na borzah se čuti utrujenost od neprestanega »reševanja« krizne situacije.

Sicer pa nič čudnega. Brilijantni evropski načrt namreč predvideva, da bodo pomoč Španiji namenile ostale članice EU iz stabilizacijskega sklada ESM. Med njimi mora recimo Italija prispevati skoraj 20% zneska (torej cca 20 milijard). In zdaj pozor: Italija, ki ima tudi sama težave in si na trgih sposoja denar po obrestni meri 6%, mora v skladu s pogoji reševalnega paketa posoditi denar Španiji po obrestni meri 3%. Ste že začutili genialnost uma, ki si je to zamislil? Lepšega načrta za popolno uničenje evropske valute si ni mogoče predstavljati. Samo še vprašanje časa je preden bo na mestu, kjer stoji stavba Evropske centralne banke v Frankfurtu zeval ogromen, kadeč se krater.

Če pravilno razumemo pogoje vplačil v stabilizacijski sklad ESM (European Stability Mechanism), mora Slovenija vanj v petih letih prispevati 3 milijarde EUR (!?). Prvi del vplačila še letos mora znašati skoraj 600 milijonov EUR. Italija mora prispevati 125 milijard, Španija, ki potrebuje pomoč mora vplačati 83 milijard, Grčija na robu bankrota mora vplačati 19 milijard, Portugalska 17 milijard itd. Kaj naj rečemo? Veliko sreče… potrebovali jo bomo.

Bistvo celotnega problema je v finančnem sistemu. Neoklasična ekonomska teorija, ki danes prevladuje in se uči na univerzah nas skuša prepričati, da so ekonomski subjekti v vsakem trenutku racionalni, posledično pa trgi skozi v ravnovesju. A resnica je ravno obratna. Trgi (ne mislimo samo borznih trgov temveč tudi trg dela, valutni trg, trg nepremičnin,…) so v določenem trenutku v ravnovesju, večji del časa pa ne. Kapitalizem, ki je sicer v tem trenutku najboljši sistem, kar jih poznamo ima vendarle tudi določene pomanjkljivosti. Gre namreč za endogeno nestabilen sistem. Kreditni sistem, ki je nepogrešljivi del kapitalistične logike je hkrati primarni generator njene nestabilnosti. Te posebnosti bi morali poznati in jih zavestno raziskovati in na ta način najti rešitve za omejitev škode, ki jo nestabilnost povzroča.

Zaradi možnosti kreditiranja v določenih obdobjih neizogibno pride v sistemu do nakopičenja dolgov in napačne alokacije premoženja, kar sicer v začetni fazi povzroči občutek naraščajočega blagostanja, v ozadju pa se povečuje nestabilnost. Ta v nekem trenutku doseže kritično mejo (obresti začnejo presegati prosti denarni tok, ki ga sistem generira), kar prisili sistem v čiščenje. Danes smo v tej fazi. Finančni sistem se začenja čistiti bremen nabranih v zadnjih dvajsetih letih pretiranega zadolževanja. Problem je v tem, da tega nihče ne vidi oziroma ne želi dopustiti. Odgovorni se na vse načine upirajo očiščenju sistema in skušajo vzdrževati prejšnje stanje. Poskusi, da bi ponovno zagnali zadolževanje in s tem gospodarsko rast, samo še povečujejo nestabilnost sistema. Bolj kot Evropa skuša reševati posamezne države članice in njihove banke, hitreje se okužba širi po stari celini. Edini način, da se iz te situacije izvlečemo je priznanje, da moramo obseg dolgov zmanjšati. Vsakdo bo pač moral priznati, da je z določeno naložbo izgubil in to izgubo priznati z vsemi posledicami, ki jih prinaša za njegov gmotni položaj. Reševanje investitorjev z davkoplačevalskim denarjem je nemoralno in škodljivo dejanje, na dolgi rok pa bo bankrotiralo še državne blagajne najmočnejših držav in povzročilo finančni kaos.

Rešitve so naslednje: prestrukturiranje dolgov institucij, ki so insolventne, zavarovanje bančnih depozitov strank, vse ostale upnike in delničarje pa soočiti z izgubami, vzpostavitev močne regulative bančnega sistema, ločitev osnovnega depozitarnega bančništva od bolj tveganih bančnih poslov in umik državne zaščite oz. reševanja bank z izjemo zavarovanja depozitov komitentov, vzpostavitev sheme za učinkovito prestrukturiranje nadnacionalnih finančnih institucij v primeru krize brez uporabe davkoplačevalskega denarja in na način, da izgube najprej nosijo delničarji in lastniki obveznic takih institucij, zapis omejitve zadolževanja v ustave držav s katerim se prepreči politično kupovanje volilnih glasov, prenehanje z destabilizacijskimi politikami centralnih bank, ki preko prenizkih obrestnih mer vzpodbujajo napihovanje dolžniških balonov itd… Rešitve torej so, obstajajo, res pa je, da so politično precej neprijetne za implementacijo. Pred nami so vsekakor še zanimivi časi, da bi jih le znali izkoristiti za spremembe na bolje.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.