Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


22.06.2012, 11:34

EU - napake storjene že ob rojstvu

Slovenija se v teh dneh počasi sooča s prvim svežnjem varčevalnih ukrepov.

Najpomembnejše dogajanje za domači kapitalski trg v tem času je sprejem Zakona za uravnoteženje javnih financ pred tremi tedni v katerem vlada zvišuje najvišjo stopnjo davka na kapitalski dobiček dosežen ob prodaji finančnih instrumentov iz predhodnih 20% na 25%. Dobički se bodo po višji stopnji obdavčevali od 1. januarja 2013 dalje. Davek v tem trenutku večjega vpliva na dogajanje ne bi smel imeti, saj glede na nivoje tečajev na Ljubljanski borzi, vlagateljev, ki bi lahko kaj prodali z dobičkom skorajda ni več. Ostali členi zakona zadevajo predvsem varčevalne ukrepe, v prvi vrsti znižanja nekaterih pokojnin in drugih socialnih transferjev, kar ne bo imelo ravno pozitivnega vpliva na domačo potrošnjo. Zdi se torej, da Slovenija v najtežje obdobje krize šele prihaja. Do sedaj je bilo namreč efekt krize čutiti predvsem v kapitalsko-finančnem delu gospodarstva (borza, banke, nepremičnine, investicije), sedaj pa se krčenje začenja seliti tudi na splošno potrošnjo. Tukaj bodo negativne učinke čutili predvsem v realnem delu gospodarstva – trgovci, gostinci, turizem, storitve,…

Nekako v senci dogajanja v Grčiji so prejšnji konec tedna minile parlamentarne volitve v Franciji. Zmaga je namreč pripadla socialistom, ki so na ta način popolnoma prevzeli vajeti oblasti, saj iz njihove stranke izvira tudi pred kratkim izvoljeni novi francoski predsednik Hollande. Ta rezultat je za dolgoročni obstoj Evropske Unije morda celo bolj pomemben od grških volitev. Narašča namreč nevarnost, da bi po več letih sožitja utegnilo priti do razkola med največjima zaveznicama EU, Francijo in Nemčijo. Nekdanji francoski predsednik Sarkozy in nemška kanclerka Angela Merkel sta se namreč v grobem strinjala, da je varčevanje edina pot do stabilizacije finančnega sistema. Hollande ne kaže navdušenja nad podobnimi cilji, že zgolj napoved, da bodo v Franciji razmislili o znižanju upokojitvene starosti, je Nemcem pognala kri po žilah. Hollande bi rad dosegel še, da bi se Evropa odločila za izdajo t.i. evroobveznic o čemer pa nemška kanclerka zaenkrat noče niti slišati. Kaj pravzaprav so evroobveznice?

Za lažje razumevanje je potreba pogladati nekaj let nazaj, v zgodovino nastanka EU. Skupna valuta je takrat vsem državam članicam nenadoma omogočila, da so se lahko zadolževale pod precej podobnimi pogoji. Tiste države, ki so bile pred tem vsaka zase s strani trgov obravnavane kot bolj tvegane (Grčija, Španija, Italija, Portugalska, Slovenija,…) so bile nenadoma sprejete kot del neke urejene, odgovorne celote (EU) in na ta način prišle do posojil po skoraj enakih obrestnih merah, kot Francija ali Nemčija. To je v razmeroma kratkem času privedlo do eksplozije poceni zadolževanja perifernih držav EU in napihovanja balonov premoženja, kar je povzročilo krizo v kateri se te države nahajajo sedaj. No, in s tem smo pravzaprav opisali bistvo evroobveznic. Manj odgovorne države EU želijo ponovno na račun bolj odgovornih z izdajo skupnih evroobveznic priti do posojil po ugodnejših pogojih, kot jim pripadajo glede na njihovo proračunsko disciplino. Ponovno se torej poskuša vsiliti vzorec delovanja, ki se je že izkazal za napačnega.

Dodatno norost so seveda po ustanovitvi evroobmočja povzročili še regulatorji trgov z baselskimi standardi, ki so bankam dovolili, da lahko obveznice katerekoli države iz EU držijo v svojih bilancah popolnoma brez kapitalskih zahtev (utež 0% za dolžniške instrumente izdane s strani držav članic). Banke so se seveda naložile z obveznicami perifernih držav, bančni sektor pa je tako počasi in potiho namesto v stabilnost drsel v kapitalsko podhranjenost. Finančni vzvod in s tem tveganje evropskega bančnega sistema je bistveno presegel ameriškega in ga presega še danes. Obveznice perifernih držav EU danes pospešeno izgubljajo zaupanje vlagateljev in s tem vrednost, evropske banke pa zato nujno potrebujejo dodatni kapital, zaradi česar je evropska dolžniška kriza dobila novo dimenzijo in postala še bančna kriza. In to sponzorirano s strani tistih, ki bi morali bančni sektor nadzorovati in omejevati – kako ironično. Ali je zaradi takih nesmislov evropski projekt sploh smiselno reševati?

Sredi tedna je trge razočaral še glavni »diler« na čelu Federal Reserve, ki je očitno pozabil kakšna so pravila igre. Vsaka naslednja doza mora biti večja, da obdrži enak učinek. Ko začneš količino zmanjševati, pride do abstinenčne krize. Borze so namreč v začetku tedna rasle v pričakovanju novih monetarnih spodbud z vrha najmočnejše centralne banke sveta, a teh spodbud ni bilo. Bernanke je zgolj nekoliko podaljšal program reinvestiranja donosov iz obvezniškega portfelja, ki ga Federal Reserve že izvaja. Trgov, vse bolj odvisnih od monetarnih ukrepov, na ta način ne bo zadovoljil.

 

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.