Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


29.06.2012, 11:36

Banke med mitom in realnostjo

Zdi se, da se celotno svetovno dogajanje vrti okoli sanacije bank, pa dodajmo temu še naše mnenje.

V Sloveniji se je ta teden, če odmislimo polemike okoli proslave dneva državnosti, vse vrtelo okoli usode NLB. Na koncu je zaradi odsotnosti kakršnegakoli interesa zasebnih vlagateljev padla odločitev, da znova vstopi davkoplačevalski denar. Zaenkrat sicer začasno preko Co-Co obveznic, ki pa se bodo prej ali slej najbrž konvertirale v lastniški delež. Pri tem smo slišali kup neumnosti o tem, da gre za pomembno domačo banko, serviserja domačega gospodarstva, ki ima v lasti veliko deležev v domačih podjetjih ipd… Gre za klasične politične parole za prepričevanje ljudi zakaj je koristno porabiti njihov denar proti njihovi volji.

Zmotno je dejstvo, da nekateri (pravzaprav kar večina) še zmeraj dojemajo banke kot neke institucije posebnega pomena z nekakšno »narodno-zaščitno« vlogo. Dajmo že enkrat odrasti in se soočiti z resnico. Banke so popolnoma enako kot večina drugih podjetij na trgu zato in samo zato, da ustvarjajo dobiček za svoje lastnike. Apple, Microsoft, Siemens, BMW, Novartis in drugi so bili ustanovljeni in delujejo še danes samo zaradi želje njihovih lastnikov po dobičku. Popolnoma enako velja za banke. Kolateralni efekt človekove želje po dobičku in priznanju uspešnosti je seveda gospodarski razvoj. In kolateralni efekt želje bank, da ustvarijo dobiček svojim lastnikom je kreditiranje gospodarstva. Ne gre za nikakršno dobrodelno funkcijo ali javno dobro, kot si to nekateri predstavljajo. Banke namreč posojajo denar tistim osebam in takrat, ko verjamejo, da bodo s temi aktivnostmi zaslužile. In ne posojajo ga takrat, ko ne verjamejo, da bodo s tem zaslužile. Kako v bankah te verjetnosti ocenijo in kolikokrat se pri tem zmotijo je seveda njihov problem in ni nobene potrebe, da postane tudi naš. Da so banke dolžne komurkoli posojati denar pa je zgolj bolna ideja raznih politikov, ki iščejo opravičila za napačno vodenje države in s tem preusmeritev pozornosti na druge krivce. Ker so tudi sami izkoriščali bančni sistem in celo sodelovali pri razdeljevanju posojil »družinskim prijateljem«, danes panično iščejo nekoga, da bi ga okrivili za razsulo, ki smo mu priča. Kar v ogledalo naj se pogledajo!

Zakaj to pišemo? Ne zato, ker bi želeli braniti banke pred politično motiviranimi napadi temveč, ker želimo razbiti mit, da je potreba banke za vsako ceno reševati, zaradi nekakšnega »nacionalnega interesa«. Enkrat smo že zapisali pa bomo še enkrat: ne potrebujemo posamezne banke, potrebujemo pa delujoč bančni sistem. Pomembno je, da imamo čim več bank s konkurenčno ponudbo, ni pa bistvenega pomena ali se pri tem posamezna banka imenuje NLB, SKB, Unicredit, Abanka, Probanka, Deutsche Bank itd… Nobene banke, pa ne samo v Sloveniji temveč nikjer na svetu, ni potreba reševati na način, da so pred odgovornostjo zavarovani njeni delničarji ali upniki (lastniki obveznic in drugih dolžniških instrumentov banke). Zagotoviti pa je potreba ohranitev zdravega bančnega sistema, kar lahko uredimo edino z obstojem jasnih pravil, kako se posamično finančno institucijo razgradi, ko ta ne izpolnjuje več zakonskih meril kapitalske ustreznosti. In ta pravila nato dosledno, hitro in učinkovito izvajati. Zlom Lehman Brothers (ki sicer ni bila klasična banka) ni bil problematičen zato, ker so dopustili, da je propadel temveč zato, ker so dopustili, da se je to zgodilo nenadzorovano zaradi česar je prišlo do panike.

Edine osebe, ki jih regulatorji posamezne banke morajo zavarovati so njeni varčevalci in sicer do zneska določenega z zakonom. Regulatorni organ mora torej nemudoma prevzeti nadzor nad banko, ki ne izpolnjuje več meril varnega poslovanja ter oddeliti premoženje varčevalcev (depozite) od preostalega premoženja. Preostalo premoženje (poslovalnice, poslovni procesi, posojila podjetjem in gospodinjstvom, naložbe, blagovna znamka,…) se nato postopoma odproda s sistemom dražb, iz izkupička pa se poplača kapitalska struktura banke začenši z najbolj zavarovanimi upniki in postopoma navzdol, kolikor izkupička pač ostane. Za zadnje v vrsti, delničarje praviloma ostane bolj malo, ampak to je pač tveganje, ki so ga sprejeli v trenutku, ko so delnice kupili. Če menijo, da so bili oškodovani morajo to dokazati upravi banke in iztožiti. Gre torej za čisto običajen strokovni proces razgradnje nedelujočega podjetja, kot je v navadi pri stečajih ostalih družb. S to razliko, da so depoziti varčevalcev primarno zavarovani s strani regulatornih organov.

Večina svetovnih bank ima dovolj globoko »varnostno blazino« v obliki vložka delničarjev in upnikov, da depoziti varčevalcev v nobene primeru niso ogroženi zato je ustvarjanje medijske panike okoli propada neke banke čisto odveč. S tem lobiji zgolj izsiljujejo davkoplačevalce, katerih denar nato pokriva izgube, ki bi sicer morale doleteti lastnike in upnike banke. To pa je nedopustno tudi z vidika zdravega delovanja države. Zato moramo kot družba razčistiti s temi prvinskimi strahovi, češ kaj se bo zgodilo, če bo določena banka propadla. Zgodilo se ne bo nič, druge zdrave banke bodo prevzele njeno mesto, varčevalci bodo pri tem zaščiteni, delničarji in upniki propadle banke pa soočeni z izgubami.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.