Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


06.07.2012, 11:38

We have a cunning plan

Evropski voditelji so konec prejšnjega tedna presenetili z novim načrtom za reševanje Evra.

Bistvo tega načrta je, da bi od sedaj Evropski stabilizacijski sklad (ESM) lahko reševal posamezne banke z direktno dokapitalizacijo in ne preko posojil državi v kateri se taka banka nahaja. Poleg tega ta posojila ne bi več imela nadrejenega statusa nad ostalimi upniki posamezne banke. Na ta način se zaradi reševanja ne bi obremenjeval proračun posamezne države s tem pa bi presekali negativno spiralo med bančno krizo in krizo državnih proračunov. Matematika očitno ni najmočnejša točka bruseljskih komisarjev.

Kdo pa bo vplačal denar v sklad ESM, če ne posamezne države med katerimi so nekatere v hudih težavah? Države se bodo torej morale v vsakem primeru dodatno zadolžiti, da bodo vplačale v stabilizacijski sklad, ki bo nato dokapitaliziral njihove banke. Samo Italija in Španija morata vsaka posebej v sklad prispevati skoraj 20% zneska, a se že sedaj z velikimi težavami zadolžujeta na mednarodnih trgih. Kakorkoli že, veliki evropski načrt boste najlaže razumeli, če vam ga opišemo z naslednjim primerom: z desno roko sežete v svoj desni žep, potegnete iz njega bankovec za sto evrov, ga prenesete v levo roko in nato pospravite v levi žep. Vsem okoli pa vas trdite, da ste sedaj sto evrov bogatejši. Pa naj še kdo reče, da si evropski funkcionarji ne zaslužijo plač.

V praksi je samo vprašanje časa, kdaj bodo trgi sprevideli, da gre spet zgolj za enega od načrtov, ki ne rešuje ničesar. Takrat se bo spet začela pot navzdol in panično iskanje naslednje »genialne« ideje, ki nas bo povlekla iz brezna. Pravzaprav se že v času pisanja tega besedila zdi, da so trgi že sprevideli, saj se zahtevani donosi španskih obveznic, ki so v ponedeljek takoj po objavi reševalnega načrta močno padli, v petek že ponovno približujejo nevarnim 7%. Redki pa se zavedajo, da je dogajanje iz prejšnjega tedna povzročilo spremembe, ki utegnejo imeti veliko težje posledice za prihodnost EU. Dejstvo, da je Merklova popustila zahtevam Italije in Španije pri dokapitalizaciji njihovih bank ni bilo dobro sprejeto med nemškim prebivalstvom. V Evropi imamo torej na vidiku novo tveganje. In to je tveganje, da bo namesto Grčije iz evroobmočja prva izstopila Nemčija.

Ne glede na to, rast tečajev na svetovnih borzah v prvih treh dneh pravkar minulega tedna, takoj po objavi evropskega reševalnega načrta je na borzah ponovno vzpostavila tisto znano situacijo na katero smo opozarjali predvsem v začetku letošnjega leta. Gre za preoptimistično, »overbought« pregreto situacijo, ki je za vlagatelje potencialno nevarna. Še posebej zato, ker gre predvsem za psihološki skok delnic na podlagi pričakovanj, ta pa ne temeljijo na nobenih resnih temeljnih spremembah, na podlagi katerih bi lahko trdili, da bo tokratni reševalni načrt dejansko odpravil problem prezadolženosti v Evropi. Ta problem lahko rešimo samo na način, da se ti dolgovi prestrukturirajo tako, da bodo realno servisirani. To pa mora po vsej verjetnosti zajemati tudi določene izgube, ki jih bodo morali nase prevzeti zasebni upniki, sicer utegne neskončna poraba davkoplačevalskega denarja (seveda predvsem nemškega) zabiti še zadnji žebelj v krsto EU.

Situacija v Sloveniji je ravno tako, če ne še bolj dramatična. Likvidnosti v našem finančnem sistemu praktično ni več. Res je, da so poletni meseci, ko je že tradicionalno promet na borzi bolj nizek, vendar so nekatere številke letos že prav smešne. V nekaterih dneh je celo s Krkino delnico manj kot 100.000 EUR prometa. Leta 2007 je skoraj tolikšne transakcije izvedel en povprečen vlagatelj sam, danes pa cela Slovenija v enem dnevu ne zmore več od tega. Razlogov je več: od razočaranja nad močnim padcem tečajev v zadnjih štirih letih, razočaranja nad vlogo politike v gospodarskih družbah in vodenjem le teh, splošne družbene negotovosti, kreditne restriktivnosti itd… Ostati moramo realni in se zavedati, da je velika verjetnost, da bodo te razmere pri nas vztrajale še kar nekaj časa in se sprva najbrž še celo nekoliko poslabšale.

Tisti, ki redno berete naše tedensko poročilo veste, da že zelo dolgo nismo napisali nič posebej vzpodbudnega oz. optimističnega. Morda boste danes presenečeni. Verjamemo namreč, da se bo v prihodnjih letih na borzah vzpostavilo stanje, ki bo za razliko od današnjega, vlagateljem omogočalo doseganje nadpovprečno dobrih donosov. Verjamemo, da bo družba prej ali slej spoznala, da finančni sistem v trenutni obliki zgolj generira nestabilnost in kot tak ni učinkovit zaradi česar bo nekega dne prišlo do korekcij v pravo smer, pa čeprav bodo spremembe nekaj časa za vse nas boleče. Svet je v preteklosti že večkrat prebrodil neprijetna obdobja in izšel močnejši in tudi tokrat bo tako. V to ne dvomimo, zato bo pomembno biti zraven, zadeve spremljati in priložnosti izkoristiti. Seveda pa se to ne bo zgodilo jutri. Potrpežljivost in pogum v pravih trenutkih bosta odločilna dejavnika.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.