Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


20.07.2012, 11:42

Politiki skrbijo, da poletne temperature ne popustijo

Pregovor pravi, da je dobro tako politike kot plenice pogosto menjati, oboje iz istega razloga.

Debata okoli reform je v Sloveniji ta teden dosegla vrhunec. Upravljanje državnega premoženja, pokojnine, delovna zakonodaja in sprememba ustave so temelji na katerih sedanja vlada vodi svojo gospodarsko politiko. Opozicija jim seveda večinoma nasprotuje. Dogodki tik pred dokončanjem tega poročila kažejo, da se bo zaradi razvnetih strasti odločanje o teh ukrepih preneslo v jesen. Najbrž bolj zato, da gredo lahko vsi izbranci ljudstva v miru na počitnice. Glede potencialnega oblikovanja novega državnega holdinga le tole: v osnovi gre za enako vsebino s spremenjeno embalažo. Dokler bo država ohranila lastništvo v podjetjih je prav vseeno ali to lastništvo izvaja preko KAD-a, SOD-a, AUKN-ja ali bodočega Slovenskega državnega holdinga. Državni lastnik bo pač kadroval po svojih znanih merilih, ti kadri pa bodo nato v skladu z vsakokratno politično opcijo tudi vodili poslovno politiko podjetij. Nič novega torej. V Sloveniji je do sedaj vsaka vlada spremenila strategijo upravljanja državnega premoženja, razdelila podjetja na strateška na eni strani in tista namenjena prodaji na drugi strani in seveda na koncu ni realizirala skoraj ničesar. Vsaka vlada je zamenjala uprave in nadzorne svete, za zamenjave trdila, da gre za nepolitične strokovnjake, danes pa podjetja pod težo te silne strokovnosti komajda še živijo. Donosnost državnega premoženja je sramotno nizka, zadolženost sramotno visoka, dohodki uprav in nadzornih svetov pa nesorazmerno dobri. Konflikt interesov med javnimi funkcijami in davkoplačevalskim premoženjem v Sloveniji dosega orjaške razsežnosti, državljani pa vse to tiho spremljamo in se seveda pustimo zabavati ob standardnih temah o »kavbojcih in indijancih« med drugo svetovno vojno. Denarja bo nekega dne preprosto zmanjkalo in ta dan je najbrž bliže, kot si marsikdo predstavlja.

Naslednja težava državne strategije pa je v združevanju premoženja in predvsem obveznosti različnih podjetij pod isto streho. V nobenem od prospektov za izdajo obveznic banke NLB nismo zasledili, da bi kdorkoli razen banke same s svojim premoženjem odgovarjal za poplačilo obveznosti imetnikom teh obveznic. Ni nam torej jasno zakaj mora sedaj za slabe terjatve banke in posledično izgube banke odgovarjati država s svojim preostalim premoženjem, če je bilo kupcem obveznic in delnic NLB ob nakupu jasno, da so njihove terjatve in pravice zavarovane zgolj s premoženjem banke. Davkoplačevalci ob izdaji različnih obveznic NLB v prospektih niso bili nikjer navedeni kot solidarnostni poroki v primeru finančnih težav banke. Zakaj se danes spreminjajo pogoji in širi obseg zavarovanja, ki so bili vsem transparentno jasni v prospektih ob izdaji finančnih instrumentov? Še enkrat bomo ponovili tisto, kar smo že pred kratkim zapisali: država ima v primeru NLB (in ostalih bank v Sloveniji z dovoljenjem Banke Slovenije) eno samo, samcato obveznost in to je varnost depozitov varčevalcev do zakonsko določene višine. Zakonske podlage za zaščito kogarkoli drugega v primeri plačilne nesposobnosti katerekoli banke preprosto ni.

Splošna situacija na svetovnih kapitalskih trgih po skoku tečajev v zadnjih 14 dneh ponovno meji na preoptimistično in precenjeno. Sploh v luči zadnjih makroekonomskih podatkov iz ZDA in Evrope. Upamo si napovedati, da so tudi ZDA stopile v recesijo, kar bodo uradno ugotovili do konca leta, datirali pa najbrž v obdobje julij ali avgust. Kombinacija vseh gospodarskih indikatorjev je namreč izredno šibka. Celo vedno optimistični Goldman Sachs je svojo napoved rasti BDP v drugem četrtletju znižal na vsega 1,1% medtem, ko se je ta še v začetku leta gibala med 2,5% in 3%. Ležerno obnašanje borznih trgov, ki se na to poslabšanje sploh ne odzovejo je pravzaprav presenetljivo, a obenem tudi razumljivo, saj jih je večkratno posredovanje ameriške centralne banke v zadnjih treh letih tako uspavalo, da prihajajočo recesijo sprejemajo kot pozitiven razlog za nove monetarne spodbude. Tudi v prvi polovici leta 2008 je bilo tako.

Mi nasprotno menimo, da bo ravno ravnanje centralne banke tisto največje nepričakovano razočaranje, ki utegne trge pritisniti v razprodajo. Zelo verjetno je namreč, da bo Bernanke v nekem trenutku vendarle posredoval, a znesek in način ne bosta zadovoljila pričakovanj. Sicer pa je danes že otrokom v vrtcu jasno, da intervencije centralnih bank ne morejo ustvariti trajne, stabilne gospodarske rasti. Lahko zgolj vplivajo na kratkotrajne, prehodne obrate na trgih likvidnega premoženja, kaj več od tega pa je bolj v domeni fiskalne kot monetarne politike. Okolje v katerem se trenutno nahajajo ZDA karakterizirajo rekordno nizke obrestne mere dolgoročnih obveznic in hkrati izjemno nizka, skoraj neobstoječa gospodarska rast. To sta tipična simptoma ekscesne prezadolženosti, ki ga centralna banka s svojimi likvidnostnimi injekcijami ne more odpraviti. Zdravljenje take situacije običajno traja desetletja, še posebej zato, ker politika ne daje jasnih signalov, da se je s tem problemom pripravljena resno spoprijeti. Ko gre za sprejemanje nepriljubljenih ukrepov, so si politiki povsod po svetu precej podobni.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.