Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


27.07.2012, 11:44

Vlagatelji naveličani čakanja

Pričakovanja držijo borzne indekse in posledično vlagatelje v negotovosti.

Na svetovnih borzah je moč čutiti strah. Napetost vlagateljev in strah sta tako močna, da bi ju lahko rezali s škarjami. A to ni tisti klasični strah pred padcem tečajev in izgubami. Ne, to je druge vrste strah. Bolj uničujoč, bolj razdiralen, bolj nevaren strah. Razjeda te od znotraj in ti ne pusti spati. To ni strah pred padcem temveč nasprotno, strah pred rastjo tečajev. Vsem je danes jasno, da se globalna recesija poglablja in zajema še tiste najbolj odporne dele sveta. A borzni trgi ne popustijo. Ameriški borzni indeks se nahaja dobrih 10% pod svojim zgodovinskim vrhom iz leta 2007. Vlagatelji namreč 100% pričakujejo posredovanje najmočnejše centralne banke sveta in se bojijo zamuditi pozitivnega efekta, ki ga pričakujejo na trgih. Strah jih je, da bodo zamudili igro. Trdno so namreč prepričani, da bo »quantitative easing 3« podobno kot prejšnja dva, povzdignil tečaje v nove višave. Pravzaprav postajajo vlagatelji že rahlo nervozi, ker Bernanke predolgo cinca. Naj že enkrat sprosti te milijarde, da ponese trge v nove višave, novim zmagam naproti. Kolateralna škoda se sprašujete? Ah, tistih nekaj milijard ljudi, ki so odvisni od cen hrane in nafte se bo že nekako znašlo.

Napetost je torej na vrhuncu. Ni ga več makroekonomskega indikatorja, ki ne bi signaliziral, da so največja svetovna gospodarstva v recesiji. Že drugi v zadnjih štirih letih. Točno tako, kot smo večkrat napovedali. Dokler se ne bomo rešili prezadolženosti smo obsojeni na padanje iz ene recesije v drugo. To je matematično dejstvo, ki ga nihče ne more s čudežno paličico razrešiti, še najmanj pa bomo situacijo odpravili tako, da bomo dolgove povečevali. Japonska se s to težavo sooča že dvajset let in izhoda ni na vidiku. Slovenija tudi preživlja že četrto leto krize in vse bolj se zdi, da se nam bliža japonski scenarij. Ker pa mi nimamo te sreče, da bi imeli rekordno nizke obresti, kot se to dogaja Japoncem se utegne naša agonija končati veliko prej. In to ne v pozitivnem smislu. V podobnih težavah so vse sredozemske države Evropske Unije. Razlog je povsod enak. Življenje na veliki nogi z izposojenim denarjem. Ta denar ni bil porabljen za investicije v produktivnost, inovativnost in gospodarski razvoj temveč večinoma v socialne transferje, finančne špekulacije in seveda beton. Nihče se ni spraševal kako bomo ta denar vrnili do danes, ko je neizogibno prišel čas vračila. Balon finančnih špekulacij se je medtem razpočil, betona danes ne moreš več nikomur prodati, ostane torej samo še rez v socialne transferje, kar pa ima seveda določene družbene posledice. In smo kjer smo, družba brez denarja, razklana, skregana med seboj in z dolgovi za vratom.

Glede na sedanjo situacijo na razvitih kapitalskih trgih, predvsem ZDA, lahko torej vlagatelji pričakujejo manj kot 5% povprečni letni donos v naslednjih desetih letih (podobna situacija je bila leta 2000, 2007 in marca letos). Ta pričakovani donos seveda ni linearen ampak bo sestavljen iz rasti in padcev, v povprečju pa najbrž ne bo presegel 5% letno. Ali je posameznik pripravljen prevzeti tveganja povezana z vlaganji v finančne instrumente ob pričakovanem 5% povprečnem donosu je seveda stvar vsakega vlagatelja samega in njegove nagnjenosti k tveganim naložbam. Zgodovinsko gledano, pa ta donos sodi med slabše in mi verjamemo, da bo v naslednjih mesecih priložnost vstopati na trg pod ugodnejšimi pogoji.

Po svetu in tudi v Sloveniji te dni poteka vroča debata okoli tega, ali so varčevalni ukrepi smotrni v sedanji situaciji. Nasprotniki namreč poudarjajo, da bi morali biti ravno obratno, države bi v času recesije morale povečati trošenje javnih sredstev ne pa varčevati z njimi. Vlade, ki izvajajo nepriljubljeno varčevanje so povsod prišle pod močan politični in medijski pritisk, še posebej zato, ker so prvi neposredni vidni učinki varčevanja res škodljivi za gospodarsko aktivnost. Naše bralce bi želeli opozoriti na študijo švedskih raziskovalcev (Research Institute of Industrial Economics Stockholm), ki je luč sveta ugledala pred dobrim letom dni, kjer so ugotovili negativni efekt višjih davkov in državne porabe. Za vsakih 10% povečanja davčne stopnje (oz. javne porabe), se povprečna gospodarska rast zniža za 0,5% do 1% na letni ravni. Najbolj škodljiv efekt na ekonomsko aktivnost imajo neposredni davki na dohodek in socialni transferji medtem, ko imajo izdatki za izobraževanje manj negativen, ponekod pa celo pozitiven efekt. V celoti gledano torej naraščajoča vloga države negativno vpliva na gospodarsko dogajanje, je pa znotraj »sektorja države« nekaj področij, ki so bolj in nekaj, ki so manj škodljiva. Ukrepi ekonomske politike morajo te efekte prepoznati in predlagati tak nabor ukrepov, ki bo kar najbolje izkoristil vpliv značilnosti posameznega področja na makroekonomsko sliko. Ena stvar bi morala biti jasna vsem: nikakor ne povečevati davkov! Ti so za dolgoročno gospodarsko okrevanje najbolj škodljivi.

 

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.