Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


03.08.2012, 11:45

Italijani pogrevajo, Nemci gasijo

Nemci skušajo hladiti pregrete glave politikov iz evropske periferije.

Naše mnenje o previsokih pričakovanjih vlagateljev je ta teden odlično povzel guverner Nemške centralne banke Jens Weidmann. Nekako takole gredo njegove besede: »Evropske vlade močno precenjujejo sposobnosti centralnih bank, ko pričakujejo, da lahko le-te vplivajo ne samo na stabilnost cen temveč tudi na gospodarsko rast, brezposlenost in stabilnost finančnega sistema.« Točno te skrbi imamo namreč tudi sami. Bojimo se, da veliki vlagatelji, mali vlagatelji, politiki, mediji in še marsikdo, polagajo preveč pričakovanj in upov v sposobnost centralnih bank, da so sposobne obvladati trenutne razmer Te enostavno nimajo ustreznih orodij za spopadanje s krizo v kateri se nahajamo. Kot smo že večkrat povedali, gre namreč za krizo solventnosti in ne krizo likvidnosti. Gre za krizo, ki je posledica slabih odločitev v preteklosti zaradi katerih je prišlo do napačne alokacije naložb in dolgov na globalni ravni. Če želimo krizo premagati moramo posledice napačne alokacije pač prebaviti (z bolečim prestrukturiranjem dolgov) in tu centralne banke razen kratkotrajnega kupovanja časa pravzaprav ne morejo ničesar storiti. Marsikdo bo globoko razočaran.

Zgornja izjava šefa nemške centralne banke je bila seveda odgovor na tiskovno konferenco šefa ECB Maria Draghija prejšnji teden, kjer je pompozno napovedal, da je ECB pripravljena storiti vse, da bi zavarovala stabilnost evroobmočja. Borzni trgi so takoj po Draghijevi izjavi popolnoma ponoreli in v naslednjih štirih dneh pridobili skoraj 10% vrednosti. Vlagatelji najbrž bolj iz obupa kot iz česa drugega očitno verjamejo, da bi nakupi španskih ali italijanskih obveznic s strani ECB pomenili fundamentalno strukturno spremembo v tamkajšnjih gospodarstvih. Ta Draghijeva solo akcija je seveda povzročila precej razburjenja na nemški strani, ki ni najbolj navdušena nad neprestanim kupovanjem španskih, italijanskih, grških in še kakšnih obveznic, z nemškim denarjem seveda. Po besedah nemškega predstavnika v ECB so namreč ravno visoke obrestne mere na španski in italijanski dolg tista spodbuda, ki jih bo prisilila v ustrezne strukturne ukrepe za dolgoročno stabilizacijo javnih financ. Če jim bodo z umetnimi nakupi njihovih obveznic s strani ECB znižali obrestno mero, se jim seveda ne bo prav nič mudilo pri varčevalnih ukrepih in ravno tega je Nemce najbolj strah.

Zakaj pravzaprav vlagatelji toliko pričakujejo od intervencij centralnih bank? Bernanke je obljubil, da bo program Quantitative easing 1, začet novembra 2008, pomagal oživiti pešajoče gospodarstvo. Oživil je borze, gospodarstva pa ne, zato je Bernanke novembra 2010 začel Quantitative easing 2 in spet obljubil, da bo to oživilo gospodarstvo. Program se je zaključil junija 2011 in gospodarska rast se ponovno ustavlja. Vsakomur bi moralo biti do sedaj jasno, da ti monetarni ukrepi razen kratkoročnih psiholoških skokov, niso sposobni ustvariti trajne gospodarske rasti. Ostaja torej neznanka zakaj toliko vlagateljev polaga tako velike upe v pričakovani Quantitative easing 3. Kaj naj bi bilo tokrat drugače?

J.M.Keynes je bil tisti ekonomist, ki se je precej ukvarjal s problemom proračunskih deficitov. Zagovarjal je tezo, da morajo države v času recesije s povečanim trošenjem poskrbeti za ublažitev posledic. Njegova ideja je sicer tehnično točna, a se je pri tem ujel v klasično past, ko pri kratkoročno sicer uspešnih ukrepih ni predvidel dolgoročnih učinkov. Ti pa so pri vztrajnem proračunskem trošenju negativni, a pokažejo se običajno šele čez desetletja. Države torej z vztrajnim proračunskim primanjkljajem v nekem trenutku naberejo toliko dolgov, da dosežejo točko preloma, ko se nevzdržni sistem sesuje. Res je torej, da lahko z enkratnim državnim posegom za spodbujanje BDP pomagamo gospodarstvu za nekaj mesecev, morda leto dni, a vztrajno vzdrževanje navidezne gospodarske rasti z večletnim proračunskim primanjkljajem se v vsakem primeru konča z bridkim koncem. In ravno tu je problem sedanje situacije.

Večji del razvitega sveta že celo desetletje financira gospodarsko rast s proračunskimi primanjkljaji. Zagovorniki keynesijanke politike se torej motijo, ko vztrajajo, da moramo danes povečati državne spodbude gospodarstvu, saj te trajajo že več kot deset let. Zaradi tega v času recesije razviti svet sploh nima ob strani nikakršnih privarčevanih rezerv. Za spodbujanje gospodarstva ostane torej samo še povečano zadolževanje, kar pa posledično dolgoročno še dodatno znižuje gospodarsko rast in negativna spirala je s tem sklenjena. Keynes (sicer zelo inteligenten ekonomist, bistveno bolj od večine današnjih) torej ni predvidel »točke preloma«, ki se zgodi, če dolgoročno gospodarsko rast financiraš s proračunskim zadolževanjem. Tu ne gre za nikakršno zaroto liberalnih ekonomistov ali kapitalističnih fundamentalistov, temveč zgolj za čiste matematične zakonitosti, ki so pravzaprav tako preproste, da bi jih moral razumeti vsakdo z zaključeno srednješolsko izobrazbo.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.