Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


10.08.2012, 11:46

O prihodnosti evra

Evropski voditelji zagotavljajo, da je evro ireverzibilen proces. Pa je res?

V zadnjih mesecih se pogosto soočamo z vprašanji o bodočnosti skupne evropske valute zato smo se odločili, da današnje borzno poročilo posvetimo tej temi. Opažamo namreč, da je vse več vlagateljev tudi prestrašenih oziroma zaskrbljenih nad usodo svojih prihrankov v evrih. To seveda ni prav nič nenavadnega glede na dejstvo, da se kriza evroobmočja vseskozi poglablja.

Naše mnenje oziroma občutek je, da evroobmočje v taki sestavi kakršno je danes ne bo zdržalo. Razlike v produktivnosti posameznih držav (drugače povedano: kulturne razlike) so enostavno prevelike in ukrepi, ki bi bili potrebni za njihovo odpravo so kratkoročno preveč boleči, da bi jih družba prenesla. Severne države bi morale pristati na bistveno višjo inflacijo na drugi strani pa bi morale južne, periferne države evroobmočja pristati na mukotrpno deflacijsko varčevanje. Oboje je za njihove prebivalce seveda nesprejemljivo. Kakšna pot v tem kontekstu čaka evro?

Odgovor na to vprašanje je najbolj odvisen od tega, kakšen način prestrukturiranja si bodo posamezne države izbrale. Možno je, da bodo svoj izstop najprej samostojno izbrale države iz evropske periferije, prva kandidatka na seznamu je seveda Grčija. Naša prva reakcija v tem primeru bi bila, da bi pomislili na krepitev evra, saj vendar izstopajo najbolj šibke države. To je res vendar je treba vedeti, da izstop Grčije (pa kasneje morda tudi Italije, Španije in še koga) pomeni tudi njihov delni bankrot oziroma prenehanje odplačevanja tujih posojil. To je tudi edini smisel, če se te države odločijo za izstop iz evroobmočja, saj mora biti njihov glavni cilj ravno razbremenitev previsokega obsega dolgov. Ravno ta trenutek bankrota (v finančnem žargonu: default) pa bi lahko kratkoročno pomenil tudi pritisk na padec tečaja evra, saj je velik del posojil danes v bilancah Evropske centralne banke ter poslovnih bank v severnih državah evroobmočja. Izstop južnih držav bi zagotovo bil do neke mere tudi kaotičen, tako v bankah severnih držav, ki bi ostale brez vrnjenih posojil, kot tudi v samih državah, ki izstopajo, saj bi prišlo do padca vrednosti nove valute, rasti domačih cen ter najbrž tudi bančne panike.

Druga možnost je, da se za izstop iz evroobmočja najprej odločijo severne države z Nemčijo na čelu. Ta scenarij bi morda pomenil manjši socialno-ekonomski šok, kot zgornji. Glavno vprašanje usode evra je torej, kdo bo po prestrukturiranju evroobmočja tisti, ki bo obdržal evro? V kolikor bodo to pretežno severne države je pričakovati okrepljeno valuto, v kolikor pa bodo to tiste države, ki danes predstavljajo evropsko periferijo, bo najbrž taka valuta depreciirala še posebej, če se bodo te države takoj zatem lotile reševanja krize z inflatornimi politikami, za kar imajo močno zgodovinsko podlago. Dokler tega kdo bo v prihodnje sestavljal evroobmočje ne vemo, lahko o usodi evra samo ugibamo.

Tretji scenarij bi bil, da evroobmočje ostane skupaj in počasi rešuje svoje težave, kar pa bi pomenilo zelo dolgotrajen proces mukotrpnega prilagajanja. Ta scenarij ima malo možnosti, ker ne gre verjeti, da bi lahko družba tako dolgo zdržala hude socialnoekonomske pritiske, ki jih varčevalni ukrepi zahtevajo. Prebivalci Grčije, Italije, Portugalske in Španije so že na robu tistega kar še lahko prenesejo, zato se bodo najbrž v neki točki odločili, da imajo evropskega projekta dovolj. V Grčiji in Italiji se že nekaj časa močno krepita politična pola, ki za svoj temelj postavljata evroskepticizem.

Kje je tukaj Slovenija? Če poslušate naše politike nam vsi zagotavljajo, da sodimo v krog držav okoli Nemčije. Vprašanje pa je, ali nas tudi Nemčija šteje v ta krog? Res je, da smo relativno majhni zato naše težave ne predstavljajo grožnje evroobmočju, vendar so naši strukturni problemi točno taki, kot so tisti v državah z območja periferije. Imamo kombinacijo nasedlega, napol insolventnega bančnega sistema, dolgoročno neravnotežje javnih izdatkov in prejemkov ter izrazito nepodjetniško okolje, ki močno destimulira gospodarsko rast. Obstanek v območju »močnega evra« bi te naše težave samo še bolj izpostavil, reševali pa bi jih lahko le z bolečim internim zniževanjem standarda ali po domače varčevalnimi ukrepi. Pristanek v območju držav s »šibkim evrom« bi sicer pomenil določeno razbremenitev preko depreciacije valute, vendar dolgoročno posluževanje tega načina upravljanja gospodarske politike prinaša zgolj socialno-ekonomski kaos. Obrestne mere za posojila, ki se nam danes pri 6% zdijo nenormalno visoke, bodo v tem primeru le še pobožna želja in tega se marsikdo ne zaveda. Odločiti se bomo torej morali kot družba: ali želimo ostati v krogu resnih držav in sprejeti potrebne boleče ukrepe prestrukturiranja, ali pa se odločimo za lažjo pot, ki pa na dolgi rok zagotavlja politično nestabilnost, gospodarsko in pravno neučinkovitost, korupcijo in ostale lastnosti, ki sodijo k »mediteranskemu« načinu življenja. Pri izbiri svetujemo previdnost, če nam bodo možnost izbiranja sploh ponudili seveda.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.