Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


17.08.2012, 13:51

Akumulacija kapitala ali dolgov?

Evforija v pričakovanju monetarnih intervencij še kar traja.

V nevarnosti, da postajamo že dolgočasni moramo znova opozoriti, da na borznih trgih prevladujejo preoptimistične napovedi in pričakovanja. Naše opozorilo seveda ne velja za domačo Ljubljansko borzo, ki je v zadnjih dveh letih zavzela povsem svojo pot počasnega umiranja, kar pa je nekako v skladu z dogajanjem na borzah ostalih držav evropske periferije, kamor nas tuji vlagatelji tudi uvrščajo. Optimizem je v tem trenutku skoncentriran predvsem na ameriških borzah. V zadnjih treh tednih so vsi pomembnejši naslovi v tamkajšnjih medijih presenetljivo podobni. Vlagatelji stavijo predvsem na »upanje« da bo centralna banka s svežim likvidnostnim programom posredovala zaradi čedalje slabših makroekonomskih indikatorjev. Rezultati poslovanja, potrošnja prebivalstva, padajoči indeksi industrijske proizvodnje jih pri tem ne zanimajo več. Čakajo samo še na intervencijo g. Bernankeja. Prav strah jih je, da bodo intervencijo oz. njene pričakovane učinke na borzi, zamudili.

Seveda ima vsak pravico do svojega mnenja, naše prepričanje pa je, da se bo navsezadnje strategija »upanje« izkazala kot napačna. Na dolgi rok tečaji delnic odsevajo zgolj terjatev delničarjev do ustvarjenega denarnega toka podjetja. Ta denarni tok pa je trenutno dosežen v veliki meri s pomočjo izrednih ukrepov centralnih bank in fiskalnega stimulusa podprtega z deficitarnim financiranjem proračuna. Dolgoročno je ta model delovanja nevzdržen, kaj se zgodi, ko ste z njim prisiljeni prenehati pa lahko opazujete na primeru Grčije, Španije, Italije in kmalu tudi Slovenije. Kljub že skoraj štiri leta trajajočim izrednim stimulativnim ukrepom se največja svetovna ekonomija ne uspe postaviti na svoje noge. Po vsakem valu intervencij gospodarska rast za čertletje ali dve poskoči, nato pa začne ponovno pešati. Gre za klasične znake prezasičenosti z dolgovi, ki čedalje bolj obremenjujejo gospodarsko rast.

Dejstvo je, da osnovo gospodarske rasti predstavlja investiranje. Investicije pa so seveda možne zgolj iz dveh virov: akumulirani kapital ali dolgovi. Akumulirani kapital v bistvu predstavljajo prihranki ustvarjeni v preteklih obdobjih, medtem, ko so dolgovi v svoji osnovi terjatev do bodoče produktivnosti. Z najemom posojila smo si torej izposodili premoženje, ki ga še nismo ustvarili. V kolikor želimo imeti stabilno finančno okolje moramo težiti k temu, da se čim večji delež investicij financira iz preteklih prihrankov in čim manj z zadolževanjem. Uporaba dolga namreč povečuje finančni vzvod sistema, ta pa generira nestabilnost. Globoke recesije in depresije so vedno posledica ekscesne uporabe dolgov. Trenutne politike centralnih bank, ki umetno vzdržujejo rekordno nizke obrestne mere pa ravno spodbujajo financiranje z dolgovi in hkrati destimulirajo varčevanje. Kako naj varčevalci danes dosežejo ustrezno stopnjo donosa, če dolgoročne obveznice resnih držav ponujajo manj kot 1% letni donos? Cela vrsta vzajemnih in pokojninskih skladov, ki vlagajo v obveznice, da malih varčevalcev niti ne omenjamo, ne bodo uspeli ustvariti zadovoljivih rezultatov. Akumulacija prihrankov se zaradi tega upočasnjuje, kar bo imelo katastrofalne posledice na bodoči gospodarski rasti in predvsem na stabilnosti finančnih trgov. Tako neodgovorno obnašanje vrhov monetarnih oblasti je popolnoma nerazumljivo.

V Sloveniji se bo jeseni z vrnitvijo politikov ponovno razplamtela debata o vpisu fiskalnega pravila v ustavo, ki naj bi omejila možnosti zadolževanja. Seveda je v normalnih državah res, da takih zadev ni potreba vpisovati v ustavo, saj zadostuje zakon, ki preprečuje zadolževanje. Je pa tudi res, da je v normalnih državah že samo domneva, da je neki politik kršil zakon običajno razlog da le-ta sam odstopi iz javne funkcije. Pri nas seveda temu ni tako, zato je vpis fiskalnega pravila v ustavo pravzaprav varovalka državljanov (predvsem tistih, še ne rojenih) pred političnimi norci, ki bi bili pripravljeni tudi bankrotirati državo zgolj zato, da se lahko napasejo ob koritu. Če bi bili državljani pametnejši od politikov, bi torej zahtevali vpis fiskalnega pravila v ustavo in to brez kakršnihkoli izjem (razen morda v primeru zunanjega vojaškega napada na Slovenijo). Ampak seveda, če bi bili državljani pametnejši od svojih politikov, situacije v kakršni se je danes znašla država ne bi bilo…

Bilo bi pa obenem precej naivno razmišljati, da bi zgolj vpis fiskalnega pravila rešil finančno krizo v državi. Za kaj takega je že prepozno. Nihče nam ne bo posojal denarja zgolj zato, ker smo napisali neko omejitev na list papirja. Za preboj bodo potrebne resne strukturne reforme v katere pa nihče noče oz. ne zmore zares zagristi. Prestrukturiranje bančnega sistema brez uporabe davkoplačevalskega denarja, reforma trga dela, zdravstva, pokojnin in šolstva, odprava administrativnih ovir in poenostavitev davčne zakonodaje, odprava odkritih in prikritih monopolov, privatizacija itd… Šele takrat bosta gospodarstvo in družba zadihala, prišle bodo nove ideje, investicije in sredstva zanje ter nenazadnje nova delovna mesta.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43