Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


24.08.2012, 13:36

Slovenija v primežu finančnih trgov

Na Ljubljanski borzi prevladuje dopustniško ozračje.

Večina domačih delnic se ne premakne nikamor, prometi pa so izjemno nizki. Delno k temu prispeva tudi obdobje, saj je avgust zaradi počitnic tradicionalno mesec z najnižjimi prometi. V večji meri pa je to seveda posledica drugih vzrokov. Pravzaprav smo v primeru slovenskih delnic kar v nekakšni dilemi. Vrednotenja nekaterih so namreč na precej zanimivih nivojih.

Seveda se zavedamo, da smo na pragu oz. z eno nogo že v območju ponovne recesije, kar bi utegnilo vplivati na dobičke naših podjetij. Pravzaprav se je to v petek tudi zgodilo z Mercatorjem, ki je v drugem četrtletju zabeležil 16-milijonsko izgubo. Mercator je eno od tistih slovenskih podjetij, ki smo jih pred časom zaradi velike odvisnosti od domačega, močno recesivnega trga, uvrstili med manj privlačna in včeraj objavljeni rezultati to potrjujejo. Prestrukturiranje tako velikega sistema ne bo niti hitro niti enostavno, konkurenca pa te ovire seveda spretno izkorišča. Ali lahko poslabšanje poslovanja vpliva tudi na zmanjšanje prevzemnih apetitov po Mercatorju?

Obstaja pa drugi razlog zaradi katerega tudi sami ne vemo ali je res že pravi čas za povečevanje izpostavljenosti domačim delnicam. Gre za makroekonomsko tveganje države. Če torej lahko ugotovimo, da trenutni tečaji nekaterih delnic že odsevajo določeno podcenjenost na trgu (oziroma vključujejo tudi pričakovanja o recesiji) pa še zmeraj nismo prepričani kakšen bo vpliv političnih težav, ki nas čakajo jeseni. Govorice o novih varčevalnih paketih, o referendumih, o prošnji za pomoč nikakor ne pomagajo pri gradnji zaupanja na Ljubljanski borzi. Kljub potencialni zanimivosti določenih domačih družb, še posebej z vidika morebitnih prevzemov, ostajamo previdni. Časa za nakupe bo še dovolj.

Skrbi zadnje čase vzbuja še ena fronta in sicer slovenske obveznice. Zahtevani donosi le-teh so v zadnjem mesecu namreč precej porasli, kar z drugimi besedami pomeni, da so njihove cene padle. Cene naših obveznic drsijo, ker država ne uživa več zaupanja mednarodnih vlagateljev. Ti nas obravnavajo še slabše kot Španijo in Italijo. Pred tednom dni so še bonitetne agencije znižale kreditni rating Slovenije in čisto možno je, da ga bodo v primeru nadaljnih političnih zaostritev znižale znova. Zakaj je to pomembno? Prvič zato, ker se bo zaradi tega država Slovenija morala zadolževati dražje (plačati več za obresti, kot je bilo sprva načrtovano), kar bo deloma izničilo efekt varčevalnih ukrepov. Drugi efekt pa se pozna, oziroma se utegne poznati, na domačih imetnikih slovenskih obveznic, to pa se v veliki meri obvezniški vzajemni skladi, zavarovalniški skladi in pokojninski skladi ter tudi banke. Ali se morajo skladi držati bonitetnega ratinga naložb je odvisno od tega ali imajo to zapisano v prospektu posameznega sklada.

Država bi morala na tem mestu absolutno zavarovati svojo integriteto izdajatelja državnih obveznic. V preteklih letih je namreč aktivno pozivala državljane k samostojnemu varčevanju za svojo prihodnost in ti so se na to odzvali tudi z vplačili v vzajemne in pokojninske sklade. Bilo bi zelo neodgovorno s strani države, da sedaj z neresnimi političnimi ukrepi povzroči izgubo zaupanja v slovenske obveznice in s tem zmanjšanje premoženja varčevalcev. Nihče ne sme biti ovira državi, niti sindikati, niti pokojninska, študentska ali katerikoli druga združenja na poti do zavarovanja integritete domačega obvezniškega trga. Izposojeni denar je treba vrniti ne glede na razmere (zato pa je pametno imeti v ustavi zapisano omejitev zadolževanja). Naše mnenje je zmeraj bilo, da so obvezniški (kreditni) trgi bistveno pomembnejši od delniških. Politika mora storiti vse kar je v njeni moči, da kupce domačih obveznic prepriča, da smo kot država zaupanja vreden partner in nemudoma ustavi drsenje cen domačih dolžniških vrednostnih papirjev.

Kar se tiče stanja na tujih borzah pa podobno kot prejšnji teden. Presenečeni smo nad evforijo, entuziazmom in zaupanjem vlagateljev, ki očitno neomajno verjamejo, da je najhujše za nami ter da nas centralne banke previdno vodijo na poti iz krize. Ne verjamemo, da se bo to zaupanje na koncu izkazalo kot dobičkonosna strategija, a hkrati vemo, da ni prvič, da se trgi nahajajo v takem stanju. Najbrž niti zadnjič. Kljub temu, da dobrih rešitev za Evropo ni več, se vlagatelji z izjemnim optimizmom igrajo z izjavami nekaterih vidnih politikov, ti pa si priljubljenost kupujejo z zagotavljanjem, da bodo storili »vse kar bo potrebno« za zavarovanje evra. Kaj to pomeni in kaj sploh lahko konkretno-pametnega še naredijo seveda ne ve nihče. Vera, da lahko monetarna politika (uravnavanje količine denarja v obtoku) dolgoročno uspešno nadomesti fiskalno (ravnotežje med prihodki in odhodki proračuna) se bo nekega dne izkazala za hudo napako. Če bi namreč bilo to res, bi bila danes Jugoslavija ekonomski biser. Vendar kolikor je nam znano so se tam zadeve končale nekoliko drugače…

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.