Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


31.08.2012, 13:54

Šestmesečni rezultati slovenskih podjetij

Obdobje objav polletnih rezultatov je za nami, zato lahko preverimo kakšno je stanje.

Izdajatelji delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi v prvi kotaciji so dolžni objaviti svoje nerevidirane rezultate najkasneje dva meseca po zaključku obdobja. Poglejmo si, s čim so nas presenetili tokrat. V našem komentarju 9. marca letos smo posebej opozorili, da pričakujemo težko leto predvsem za dve podjetji v Sloveniji in sicer Mercator in Gorenje. Pravkar objavljeni polletni rezultati so naše strahove potrdili.

Mercator je prvih šest mesecev tekočega leta zabeležil 16-milijonsko izgubo, ki je posledica slabšega poslovanja nekaterih družb na Balkanu in prilagoditev zaradi padca menjalnega tečaja srbskega dinarja. Potrjujejo tudi naše napovedi o zmanjševanju prodaje v Sloveniji zaradi vpliva gospodarske krize. Uprava je sicer že predlagala ukrepe za izboljšanje poslovanja, a ker pričakujemo, da se je kriza v Sloveniji šele dobro začela, preobrat v poslovanju ne bo enostaven. Gorenje se je letos soočilo s padcem prodaje in padcem dobička, kar tudi potrjuje težke razmere v panogi. Čisti dobiček pod črtom je cca 60% nižji od primerljivega lanskega in dosega 2,3 milijone EUR.

Glede rezultatov Luke Koper moramo priznati, da smo pričakovali malce več. Lanski šestmesečni rezultat je bil namreč še pod vplivom odpisov naložbe v Intereuropo zato smo letos računali na cca 8 milijonov EUR čistega dobička, dosegli pa so jih dobrih 6 milijonov. Ker prihod drugega vala recesije napovedujemo že kar nekaj časa nas pritisk na prihodke Luke Koper niti ni toliko presenetil. Bolj smo bili začudeni nad rastjo poslovnih stroškov. Prihodki podjetja namreč rastejo po stopnji 3% letno, odhodki pa po stopnji 8%, kar pomeni, da se škarje počasi zapirajo. Dobiček iz poslovanja se je posledično znižal za 15%. Družba je to sicer popravila v finančnem delu izkaza uspeha, kjer smo že omenili učinek odpisov naložbe v Intereuropo v letu 2011. Čisti dobiček obdobja je skoraj enkrat višji kot lani, a ostaja grenak priokus, da bi ga najbrž lahko bilo nekoliko več. Trend kombinacije rasti prihodkov in odhodkov nikakor ni dober, še posebej če vkalkuliramo morebitno nadaljnje poslabšanje svetovne gospodarske situacije. Še eno zadevo pričakujejo delničarji od tega podjetja: dividendo. Po treh letih bi že bil čas, da so vključeni v delitev, saj so vendar lastniki podjetja.

Podobno situacijo glede poslovanja imamo na Telekomu Slovenije. Dobiček so sicer povečali za 5% vendar v celoti tako, da so znižali stroške amortizacije in postavko »drugi odhodki poslovanja«. Problematično pa je sledeče: prihodki od prodaje so upadli za 10 milijonov EUR, stroški dela pa v istem obdobju zrasli za 5 milijonov EUR. Delničarji se najbrž upravičeno sprašujejo, kako lahko podjetje, ki prodaja vse manj, svoje zaposlene plačuje čedalje bolje. Ko pa ugotovimo, da je največji delničar država, je odgovor na to vprašanje jasen. Rezultat pod črto je sicer, kot smo navedli v začetku zadovoljiv, a dejstvo ostaja, da bodo morale uprave državnih podjetij zagristi tudi v kislo jabolko stroškov dela. V zasebnem sektorju so bile te prilagoditve opravljene zelo hitro, javni sektor pa kar ne gre in ne gre.

Od velikih nam ostajajo še Zavarovalnica Triglav, Krka in Petrol. Slednji je dosegel 17% rast prihodkov od prodaje (povezano z rastjo cen nafte in goriv) ter 9% rast čistega dobička, ki se je ob polletju ustavil skoraj pri številki 23 milijonov EUR. Lahko bi ga ocenili kot stabilno torej, čeprav bo intenzivno delo na stroških poslovanja v bodoče nujno tudi pri Petrolu. Zavarovalnica Triglav je čisti dobiček polletja precej izboljšala in sicer se ga je nabralo za 41,5 milijona EUR. Večina tega izboljšanja je dosežena s finančnimi učinki iz naslova vrednosti naložb, saj so sicer razmerja med pobranimi premijami in z njimi povezanimi stroški poslabšala. Pobranih zavarovalnih premij je bilo zaradi krize manj, izplačanih škod pa več kot lani. Še Krka: prihodki od prodaje plus 7%, dobiček iz poslovanja minus 5% ter čisti dobiček minus 3% glede na enako obdobje lani. Trend je torej negativen a zaenkrat ne vzbuja večjih skrbi, česar pa ne moremo reči za terjatve do kupcev, ki že naraščajo s skoraj enako hitrostjo kot prihodki od prodaje.

Skupni imenovalec predstavljenih rezultatov je sledeč: osnovni posel naših največjih podjetij je pod očitnim pritiskom krize. Rezultati iz dejavnosti s katero se primarno ukvarjajo večinoma stagnirajo oz. se celo slabšajo. Nekatera se nato rešujejo z drugimi enkratnimi učinki, kot so prihodki od prodaje deležev, učinki prevrednotenj, in nedefinirani »drugi prihodki«. To je vse lepo in prav, dejansko pa nekoliko zamegljuje sliko in otežuje podajo enotne ocene. Pri podjetjih, kjer prihodki od prodaje ter dobiček iz poslovanja upadata, obenem pa čisti dobiček zaradi nekaterih enkratnih učinkov narašča, je zelo težko oceniti dejansko perspektivo oziroma smer trenda. Na prvi pogled so nekateri izkazi sicer kar v redu, a poglobitev vanje vendarle pokaže potencialna tveganja oz. nezaželen razvoj dogodkov. Na prave pozitivne signale torej še čakamo.

Podrobneje si lahko ključne podatke o šestmesečnem poslovanju slovenskih podjetij, ki kotirajo na Ljubljanski borzi ogledate tukaj.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.