Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


07.09.2012, 13:59

Kaj pa kolateralna škoda?

Centralne banke so ta teden popolnoma krojile dogajanje na mednarodnih borzah.

Večina makroekonomskih novic, objavljenih ta teden je bila sicer negativnih. Indeksi proizvodnje, prodaja vozil, aktivnosti gradbenega sektorja, trend zaposlovanja ipd. so se poslabševali. In to povsod, zelo podobni podatki so namreč prihajali iz ZDA, Nemčije, Italije, Južne Koreje, Japonske, Kitajske itd. To se dejansko ujema z našo napovedjo, da so ZDA z avgustom tudi uradno stopile v recesijo, EU je že tam, recesija pa počasi postaja globalna. Borze še zmeraj obračajo glavo stran in polagajo velike upe v intervencije centralnih bank, ki naj bi to recesijo pregnale.

Vendar smo bili tokrat s strani monetarnih oblasti ZDA prijetno presenečeni. Na spletni strani Federal Reserve Bank of Dallas (ene od dvanajstih regionalnih centralnih bank v ZDA, ki sestavljajo Federal Reserve System) je bil namreč objavljen tekst z naslovom »Ultra ekspanzivna monetarna politika in nepredvidljive posledice«. Vse skupaj je presenetljivo zato, ker gre v bistvu za precej močno kritiko politike nizkih obrestnih mer, kar je ravno to, kar ameriška centralna banka trenutno izvaja. Na spletni strani banke je torej objavljeno besedilo, ki krizitira sedanjo politiko te banke.

In kaj so pravzaprav ugotovili? Za naše redne bralce praktično nič novega. Že vsaj tri leta namreč trdimo, da bodo politike reševanja bank in vzdrževanja prenizkih obrestnih mer na dolgi rok povzročile veliko škodo. Avtorji raziskave torej ugotavljajo sledeče:

-          aktivnosti centralnih bank imajo svoje omejitve in nezaželene efekte;

-          prenizke obrestne mere spodbujajo neprevidno uporabo sredstev in  povečujejo negativne efekte finančne krize;

-          previsok obseg dolgov povzroča dolgoročno podpovprečno gospodarsko rast;

-          nizke obrestne mere ne ustvarjajo bogastva, ker ne povečujejo produktivnosti temveč samo finančni vzvod;

-          monetizacija državnih obveznic zmanjšuje neodvisnost centralnih bank in jih postavlja v položaj akterjev fiskalne politike, kar pa ni v njihovem mandatu;

-          nizke obrestne mere destimulirajo varčevanje in posledično zavirajo dolgoročno akumulacijo realnega kapitala;

-          nizke obrestne mere generirajo vse večje socialne razlike med bogatimi in revnimi.

Najbolj zanimiv pa je njihov zaključek: monetarna politika je skozi čas sama ustvarila pogoje v katerih je agresivno znižanje obrestnih mer potrebno in obenem neučinkovito. Za konec avtorji celo opozarjajo, da ultra ekspanzivna monetarna politika zgolj kupuje čas, tega časa pa nismo izkoristili za fundamentalne spremembe finančnega in socialnega sistema. Ker smo čas zapravili (vsaj štiri leta smo ga imeli od izbruha krize), bi bilo torej bolje, da bi centralne banke danes začele dvigovati obrestne mere in na ta način izsilile bolečo prilagoditev, ki je očitno nismo bili sposobni opraviti. Imamo občutek, da Bernanke te analize še ni dobil v roke. Zgolj klik na spletno stran organizacije, ki jo vodi bi bil dovolj.

Kolateralne škode izrednih ukrepov in ekspanzivne monetarne politike se očitne ne zaveda niti Mario Draghi, šef Evropske Centralne Banke. Včeraj je namreč predstavil podrobnosti načrta, ki vključuje nakupe obveznic držav v težavah, čemur ostro nasprotuje Nemčija. Odziv trgov na Draghijev načrt je bil spektakularen. Borzni indeksi so poleteli, stroški zadolževanja perifernih držav pa padli. Potreben bo seveda kakšen dan preden bodo evforični trgovci dejansko prebrali Draghijev govor in ugotovili, da pravzaprav niti ni tako enostaven, kot se zdi na prvi pogled. Ključna beseda je namreč »pogojevanje«. Kakršnakoli intervencija ECB bo pogojena s prošnjo s strani posamezne države, tej prošnji pa bodo nato morale ugoditi ostale članice evroobmočja. Seveda bodo ob tem postavljeni strogi varčevalni pogoji, tako da bomo lahko scene, ki smo jih v zadnjih dveh letih opazovali v Grčiji, kmalu gledali tudi v Španiji in še kje, če se bodo odločili za to pomoč. Recesija se bo v teh državah, še poglobila. Pri tem niti ni izključeno, da bo katera od preostalih članic evroobmočja pomoč državam v težavah odklonila. Javno mnenje v razvitih državah s severa Evrope namreč vse bolj nasprotuje reševanju težav juga. Politiki se bodo temu ustrezno prilagodili. Vsekakor smo od resne rešitve krize še zelo daleč. Mario Draghi je torej zgolj kupil nekaj dodatnega časa.

Vlagatelji se enostavno preveč zanašajo na pomoč centralnih bank pri financiranju državnih proračunov. To je še posebej očitno v EU, kjer vsi grdo gledajo Nemčijo, ki se upira nakupu državnih obveznic s strani ECB in opozarja na kolateralne učinke takega početja. Optimizem na mednarodnih trgih namreč ne kaže, da bi se ti pretirano sekirali zaradi potencialne neučinkovitosti monetarne politike pri nadaljnjem spopadanju s krizo. Mi pa menimo, da bi se morali.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.