Naj spremembe
na dan 14.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


14.09.2012, 14:13

Monetarna politika brez zavor

Evropa se je močno trudila, a pozornost borz je na koncu prevzel šef ameriških zveznih rezerv.

Za nami je še en teden nabit z dogajanjem. Potem, ko je prejšnji teden guverner Evropske centralne banke (ECB) sporočil velikopotezni načrt o nakupu obveznic držav v težavah, kar naenkrat te pomoči nihče več ne potrebuje. Španski in italijanski premier sta 48 ur po objavi ponudbe pomoči ECB razglasila, da njuni državi za pomoč ne nameravata zaprositi oziroma, da ne bodo sprejeli dodatnih varčevalnih ukrpov, ki so pogoj za odobritev pomoči ECB. Halo?! Najprej dva meseca panike okoli tega, da Evropa nujno potrebuje skupni pakt za pomoč sicer bo razpadla v kaosu, sedaj pa nenadoma pomoči nihče ne potrebuje. Seveda ni res, da pomoči ne potrebujejo vedo pa, da bo pomoč pogojena z dodatnim varčevanjem, kar pa ni sprejemljivo za njihovo politično prihodnost. Sedaj, ko so izsiljeno obljubo o pomoči torej dobili, jih moti to, da Evropa postavlja določene pogoje. Po domače povedano: radi bi denar zastonj.

Sredi tedna so bile borze na trnih zaradi odločitve nemškega vrhovnega sodišča o tem, ali je reševalni paket pomoči skladen z nemško zakonodajo. Sodniki so pričakovano izglasovali pozitivno mnenje, podali pa so določene omejitve. Nakupi obveznic in ostala pomoč torej ne bodo neomejeni, kot je poskušal prejšnji teden prikazati Mario Draghi. O vseh odločitvah bo sproti moral odločati tudi nemški parlament, kar utegne celoten proces v nadaljevanju precej spolitizirati. Nemški parlament je namreč zrcalna slika ljudstva, to pa iz dneva v dan bolj nasprotuje nemški udeležbi pri reševanju zapravljivih članic evroobmočja.

In kot zadnji je v četrtek na sceno stopil še prvi mož centralne banke ZDA Ben Bernanke. In stopil je z velikim korakom. Pričakovanja večine so sicer bila, da bo najavil nov program odkupa obveznic (Quantitative easing 3), a Bernanke je šokiral vse. Najavil je namreč nakupe hipotekarnih obveznic v višini 40 milijard USD na mesec in to dokler bo trajala visoka brezposelnost v ZDA. Gre za ultimativni eksperiment kake centralne banke oziroma quantitative easing brez omejitev. V neskončnost. Dokler bo potrebno. Bernankeju ni jasno zakaj prvi in drugi program monetarnega popuščanja do sedaj nista pomagala v boju zoper brezposelnost, a to ga ni odvrnilo od tega, da ne bi poskusil še tretjič.

Od sedaj dalje matematični modeli in analize ter preudarnost pri doziranju monetarne politike ne veljajo nič več. Zmagala je surova moč. Bernanke bo samo še interveniral dokler se nekaj ne premakne, pa naj stane kar hoče. Občutek imamo, da je tokrat celo malce »zapaničaril«. Pa še politično se je izpostavil kritikam, da pomaga sedanjemu predsedniku Obami pred novembrskimi volitvami. Ali je bilo res potreba izstreliti zadnji naboj sedaj, ko so borzni indeksi v ZDA skoraj na zgodovinskih vrhovih? Mar ne bi bilo bolje počakati na naslednje poslabšanje razmer in takrat presenetiti trge? Ali ni nevarno, da inflacijski učinek rasti cen hrane in surovin zaradi »tiskanja denarja« celo poveča brezposelnost? In glavno vprašanje, kaj bo Bernanke storil naslednjič?

Prva reakcija na borzah je bila seveda pozitivna. Vlagatelji pač po dosedanjem vzorcu ocenjujejo, da bo monetarna intervencija imela pozitivne učinke na trgih finančnega premoženja. Drugo vprašanje je, kakšen oziroma kako dolgotrajen bo efekt v na gospodarski rasti, če sploh bo (morda lahko pričakujemo manjši skok BDP v zadnjem četrtletju letošnjega in prvem četrtletju prihodnjega leta). Vlagatelji niso niti prepričani zakaj je FED interveniral s tako močjo. Sprašujejo se ali je situacija morda slabša, kot se nam zdi na prvi pogled.

Če spremljamo samo gibanje borznih indeksov (seveda ne slovenskega) bi lahko rekli, da gre tamkajšnjemu gospodarstvu odlično. Kaj torej vidi Bernanke, česar borze ne vidijo? Vidi to, kar mi na tem mestu opozarjamo že dva meseca in sicer, da so ZDA ponovno stopile v recesijo, kljub temu, da so borzni indeksi hkrati na rekordnih ravneh po krizi iz leta 2008. Iz njegovih besed lahko sklepamo, da ga precej skrbi slaba situacija na trgu dela, saj je brezposelnost trdovratno visoka. Vendar vse ankete v ZDA kažejo, da največji problem podjetij tam ni pomanjkanje likvidnosti ali dostop do kreditov, temveč pomanjkanje povpraševanja ter nezadovoljstvo zaradi proračunske situacije državne blagajne. ZDA se namreč vse bolj zadolžujejo, podjetniki pa so posledično vse bolj zaskrbljeni zaradi pričakovanih dvigov davkov. Zaradi tega odlašajo s širitvijo poslovanja ter zaposlovanjem, Bernanke pa lahko s svojo politiko nizkih obrestnih mer tukaj pomaga bore malo. Obrestne mere so sicer rekordno nizke že več kot dve leti, pa se kljub temu gospodarska rast kar noče in noče zagnati. Očitno je problem torej drugje.

 

Razkritja:

Avtor: Peter Mizerit. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.